Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za 17. navadno nedeljo
»V današnjem bogoslužju je za evangeljski odlomek predviden začetek šestega poglavja
Janezovega evangelija. V tem poglavju je najprej čudež pomnožitve kruha, ko da Jezus
jesti nekaj tisoč osebam od petih kruhov in dveh rib, sledi naslednji Gospodov čudež,
ko hodi med nevihto po vodi jezera, ter nato večino poglavja Jezusov govor, ko se
razodene kot 'kruh življenja'. Ko evangelist pripoveduje o 'znamenju'
pomnožitve kruha, poudari, da jih je Kristus preden jih je razdelil, blagoslovil z
zahvalno molitvijo (prim. Jn 6,11). Glagol, ki je pri tem uporabljen je 'eucharistein'
in se neposredno navezuje na pripoved o zadnji večerji, v kateri pa Janez prav zaprav
ne pripoveduje o postavitvi evharistije, temveč o umivanju nog. Tako je evharistija
v današnjem odlomku že v naprej navzoča kot veliko znamenje kruha življenja. Naj spomnim,
da se lahko še posebej mi duhovniki prepoznamo v tem Janezovem besedilu in se poistovetimo
z apostoli, ko rečejo: Kje naj najdemo toliko kruha za toliko ljudi? In ko beremo
o tistem neznanem dečku, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, tudi mi spontano
rečemo: 'Kaj je to za tolikšno množico?' Če rečemo z drugimi besedami: 'Kdo
sem jaz?' Kako lahko, s svojimi omejitvami, pomagam Jezusu pri njegovem poslanstvu?
In odgovor na to da Gospod sam; ravno ko damo v njegove 'svete in častiljive roke'
to malo kar je, mi duhovniki postanemo orodje zveličanja za mnoge, za vse!«
Papež
Benedikt XVI. je v letu duhovnikov razložil naloge duhovnikov, ki so po izročilu v
bistvu tri: poučevati, posvečevati in voditi. V duhovnih mislih za prejšnjo nedeljo
smo slišali o prvem od teh poslanstev, poučevanju, oznanjanju resnice, oznanjanju
Boga, ki se je razodel v Kristusu ali – z drugimi besedami – o preroški nalogi, da
postavijo človeka v stik z resnico, da mu pomagajo spoznati, kaj je bistveno v njegovem
življenju, v samem svetu. »Danes pa bi se rad z vami na kratko ustavil pri drugi nalogi,
ki jo ima duhovnik, in sicer nalogi posvečevanja ljudi, zlasti s pomočjo zakramentov
in bogoslužja Cerkve.«
Duhovnik – služabnik evharistije »Dragi duhovniki,
živite bogoslužje in obrede z veseljem in z ljubeznijo: to je delovanje, ki ga izvršuje
Vstali v moči Svetega Duha v nas, z nami in po nas. Rad bi ponovil nedavno povabilo,
da 'se vrnete v spovednico kot na kraj, kjer se obhaja zakrament sprave, pa tudi
kraj, kjer pogosteje 'prebivate', da bo vernik lahko našel usmiljenje, nasvet
in tolažbo, da se bo čutil ljubljenega in razumljenega od Boga in bo izkusil navzočnost
božjega usmiljenja poleg resnične navzočnosti v evharistiji' (Govor Apostolski
penitenceriji, 11. marca 2010). Rad bi tudi povabil vsakega duhovnika, naj obhaja
in intenzivno živi evharistijo, ki je v srcu naloge posvečevanja; to je Jezus, ki
hoče biti z nami, živeti v nas, dati samega sebe, nam pokazati neskončno božje usmiljenje
in nežnost. To je edinstvena žrtev Kristusove ljubezni, ki se ponavzočuje, se uresničuje
med nami in dospe do samega prestola milosti, božje navzočnosti, objema človeštvo
in nas združuje z Bogom (prim. Govor rimski duhovščini, 18. februarja 2010).
In duhovnik je poklican, da je služabnik te velike skrivnosti, in to v zakramentu
in v življenju. Če 'je veliko cerkveno izročilo upravičeno pretrgalo vez
med zakramentalno učinkovitostjo in konkretno bivanjsko situacijo posameznega duhovnika
in so tako ustrezno zaščitena upravičena pričakovanja vernikov,' pa to
v ničemer ne zmanjšuje 'potrebnosti, še več, neizogibnega teženja k moralni
popolnosti, ki mora prebivati v vsakem pristno duhovniškem srcu.' Božje
ljudstvo pa tudi upravičeno pričakuje od svojih pastirjev zgled vere in pričevanje
svetosti (prim. Govor plenarnemu zasedanju Kongregacije za duhovščino,
16. marca 2009). In prav v obhajanju svetih skrivnosti najde duhovnik temelj svoje
posvečenosti (prim. 2. vat k. D 12–13).
Dragi prijatelji, zavedajte se velikega
daru, kar so duhovniki za Cerkev in za svet; prek njihovega služenja Gospod še naprej
odrešuje ljudi, se ponavzočuje, posvečuje. Naučite se zahvaljevati Bogu in predvsem
bodite blizu svojim duhovnikom z molitvijo in podporo, zlasti ko so v težavah, da
bodo vedno bolj pastirji po Božjem srcu. Hvala.«