Papeži 20. stoletja in olimpijske igre: Etične vrednote in šport

VATIKAN (petek, 27. julij 2012, RV) – »Mar ne veste, da tisti, ki tečejo na tekališču, res vsi tečejo, da pa le eden dobi nagrado? Tako tecite, da jo boste dosegli« (1 Kor 9,24). Pavlove besede iz Prvega pisma Korinčanom dajo slutiti, da je apostol narodov dobro poznal športne discipline svojega časa. Na dan začetka olimpijskih iger v Londonu ne najdemo primernejšega svetopisemskega odlomka, v katerem sv. Pavel uporabi metaforo iz sveta športa, da bi prvim kristjanov pomagal razumeti, na kakšen način naj ohranjajo lovorov venec vere. Lahko rečemo, da je Pavel bil prvi, ki je oblikoval vez med športom in Cerkvijo, ko se prvi še ni tako imenoval, druga pa je živela svoje prve korake.

V 20. stoletju, ko je šport, zahvaljujoč predvsem olimpijskim igram, postajal vsesplošna strast, so tudi papeži začeli pretehtavati družbeni domet tega množičnega pojava. Pri tem niso nikoli izpustili njegovo etično razsežnost, kot je to na primer izpostavil papež Janez XXIII. na avdienci s športniki iz 83 držav, ki jih je sprejel avgusta 1960, ko je Rim gostil olimpijske igre. »Med olimpijskim tekmovanjem boste vsem dali zgled zdrave tekmovalnosti, brez zavisti in prepirljivosti, v boju, ki bo izraz stanovitnosti in veselja, skromne zmage in tudi težav; in pokazala se bo resnica starega pregovora, ki pravi: Zdrav duh v zdravem telesu,« so se glasile besede Janeza XXIII.

Julija 1976, ko so se olimpijske igre začele v Montrealu v Kanadi, je o njih spregovoril papež Pavel VI. ter tako potrdil, da Cerkev smatra šport kot vir skladnosti med tekmovanjem telesa in tekmovanjem duše: »Področje naravnih kreposti prodira v področje fizičnih vaj in jim daje višjo človeško vrednost, to je moralno, dokler ne dosežejo družbeno in mednarodno raven, tako da olimpijske igre postanejo praznovanje prijateljstva med narodi, praznik miru.«

Janez Pavel II., ki je dobro poznal šport, je še bolj izpostavljal krščanski pogled na svet športa in ga približal našemu času. Leta 1982 se je srečal z vrhom mednarodnega olimpijskega odbora in poudaril, da človekovo delovanje mora biti pristna šola in neprestana izkušnja vdanosti, iskrenosti, poštenosti, žrtve, poguma, vztrajnosti, solidarnosti, nesebičnosti, spoštovanja: »Ko v športnem tekmovanju zmagujejo nasilje, nepravičnost, prevara, pohlep po zaslužku, ekonomski in politični pritiski, diskriminacija, je šport potisnjen v položaj, kjer postane orodje moči in denarja.«

Tokratnih olimpijskih iger v Londonu se je spomnil tudi sedanji papež Benedikt XVI. »Olimpijske igre so največji svetovni športni dogodek, na katerem sodelujejo športniki mnogih narodnosti, in imajo zato tudi močno simbolično vrednost,« je dejal papež. »Zato katoliška Cerkev nanje gleda s posebno naklonjenostjo in pozornostjo. Molimo, da bi v skladu z Božjo voljo, olimpijske igre v Londonu bile resnična izkušnja bratstva med narodi sveta.«

Audio: