Murskosoboški škof Peter Štumpf ob 100-letnici posvetitve stolne cerkve sv. Nikolaja

MURSKA SOBOTA (petek, 27. julij 2012, RV) – Včeraj so v murskosoboški škofiji slavili 100-letnico posvetitve cerkve sv. Nikojala. Slovesno mašo je daroval tamkajšnji škof Peter Štumpf. Ob oltarju so se zbrali še mariborski metropolit Marjan Turnšek, upokojeni škof Jožef Smej, zastopnik gradiščanskega škofa iz Eisenstadta, murskosoboški župnik Goran Kuhar in preostali duhovniki škofije.

V pridigi je škof Štumpf najprej spregovoril o posvečenosti kraja, na katerem stoji današnja murskosoboška stolnica. Na tem kraju so se namreč že tisočletja zbirali verniki, da bi častili Boga. Cerkvene stavbe so skozi stoletja spreminjale svojo podobo, slednjo lahko vidimo danes. Vsaka cerkev pa je tudi kraj, ki je drugačen od vseh drugih, je povedal škof: V vsaki cerkvi, stolni ali župnijski, majhni ali veliki, skromni ali veličastni, najdemo resnico o Bogu, smo deležni njegovih nadnaravnih darov. V cerkvi nas Bog sprejema in zbira. Tukaj nas nagovarja, nam odpušča, se nam podarja, ostaja z nami. Prav zato cerkev ni prostor kot so vsi drugi. V cerkev vstopamo z vero, s spoštovanjem.

Škof Štumpf je še izpostavil pomemben vidik Cerkve: to je njena materinskost. Le preko nje lahko pridemo do resničnega Kristusa. Cerkev pa vernikom ponuja tudi obred svete maše. Dejal je, da je skozi generacije ravno bogoslužje ohranjalo vernike trdne in neomajne v njihovi veri, zato liturgije ne moremo spreminjati iz generacije v generacijo: Kamorkoli pridemo se lahko počutimo domače prav zaradi liturgije, ki je povsod enaka. Sveti oče Benedikt XVI. nas uči, da ne ustvarjamo mi liturgije, ampak vstopamo v liturgijo. Liturgija nas presega. Popolni gospodar nad liturgijo je samo Bog. K liturgiji pa spada tudi homilija, kjer duhovnik razlaga božjo besedo. Po besedah škofa ima stolna cerkev še poseben status: tukaj se obhajajo pontifikalne maše, med katerimi škof uči resnico evangelija, morale in cerkvenega nauka.

Škof je v pridigi omenil tudi zavetnika murskosoboške stolnice, to je svetega Nikolaja, in v njem prepoznal nekoga, ki je znal žive kamne, torej svoje vernike, sestavljati v duhovno zgradbo: Sveti Nikolaj, zavetnik te stolne cerkve, je v sebi ohranjal Božje življenje tako, da je bil dober. Iskal je načine, kako pomagati ljudem. Ni bil naivna dobričina. Bil pa je dober pravičnik, ki je znal razločevati med dobrim in zlim. Kot škof je bil dober duhovni zidar. Znal je žive kamne – svoje vernike – sestavljati v duhovno zgradbo, Cerkev, ki se je Gospod Jezus ni sramoval.

Ob koncu nagovora se je škof Štumpf obrnil k Mariji, ki predstavlja živo Cerkev. V njej je Bog našel »prijetno bivališče«. Mariji moramo zaupati vsa bogoslužja, tako da bo soboška škofija postajala živa Cerkev, ki bo všečna Gospodu.

Audio: