Prefekt Kongregacije za nauk vere Müller: Razodetje je odgovor na velika vprašanja ljudi v vsakem času

VATIKAN (četrtek, 26. julij 2012, RV) – »Vera je zaznamovana z veliko odprtostjo. Je osebni odnos z Bogom, ki v sebi nosi vse zaklade modrosti. Zato je naš omejeni razum vedno v gibanju proti neskončnemu Bogu. Vedno se lahko naučimo nekaj novega in vedno globlje spoznavamo bogastvo razodetja. Nikoli ga ne moremo izčrpati.« Tako je povedal prefekt Kongregacije za nauk vere Gerhard Ludwig Müller, ki je na vodstveno mesto tega vatikanskega dikasterija bil imenovan 2. julija letos. V intervjuju za vatikanski časopis L'Osservatore Romano je spregovoril o svojem prihodu in delu na kongregaciji, svoji odločitvi za duhovništvo in vplivu Josepha Ratzingerja na njegovo formacijo.

Nadškof Müller je bil pet let član Kongregacije za nauk vere, zato mu naloge dikasterija niso neznane. Vrsto let je bil tudi član Mednarodne teološke komisije in je sodeloval z drugimi vatikanskimi ustanovami. Kljub temu – kot pravi – je zanj mnogo novega, saj je potreben čas, da se dobro znajdeš v kompleksni strukturi Rimske kurije. »Hvaležen sem svetemu očetu, da mi je izkazal zaupanje in mi izročil to nalogo,« pravi nadškof o svojem novem delovnem mestu, kjer mora sprejemati pravilne odločitve in usmerjati delo kongregacije. Nadaljuje, da so – če pogledamo vesoljno Cerkev – težave zelo velike, mnogo je izzivov, preseči pa je tudi treba določeno potrtost, ki se širi v nekaterih okoljih. Po Müllerjevih besedah ob vseh teh težavah obstaja nevarnost, da se izgubi temeljna naloga kongregacije, in to je oznanjevanje evangelija in pravilno posredovanje nauka Cerkve. »Prepričani smo, da ne obstaja alternativa za razodetje Boga po Jezusu Kristusu. Razodetje je odgovor na velika vprašanja ljudi v vsakem času,« izpostavlja nadškof in našteva nekatera: Kaj je smisel mojega življenja? Kako se naj soočim s trpljenjem? Ali obstaja upanje onkraj smrti, glede na to, da je življenje kratko in težko? Sekularni pogled namreč ne zadostuje. Ne moremo pri nas samih najti zadovoljiv odgovor. Zato razodetje pomeni olajšanje, kajti ni nam treba za vsako ceno iskati odgovorov. »Po Kristusu se je neskončni Bog razodel med nami. Kristus je odgovor na naša najgloblja vprašanja. Zato želimo k prihodnosti pristopiti z veseljem in močjo,« poudarja nadškof Müller.

Gerhard Ludwig Müller se je sicer rodil v nemškem kraju Mainz preprostemu delavcu v Oplovi tovarni in materi, ki je bila gospodinja. Pravi, da je svojim staršem hvaležen, da so ga vzgajali na človeško gledano normalen način, brez pretiravanja v eno ali drugo skrajnost. »Rasli smo v katoliški veri in njenem prakticiranju v pravem ravnotežju med svobodo in obveznostmi ter z jasnimi načeli,« se spominja svojega otroštva nadškof in dodaja, da se tudi danes popolnoma strinja s svojimi starši. Pri njegovi odločitvi za duhovništvo je bilo pomembno, da je vedno srečeval duhovnike, ki so živeli zgledno življenje, skupaj z intelektulanim izzivom. Nadškof zato nikoli ni videl nasprotja med duhovništvom in študijem. »Vedno sem bil prepričan,« nadaljuje Müller, »da katoliška vera odgovarja najvišjim intelektualnim zahtevam in se nam torej ni treba skrivati. Cerkev se lahko pohvali z mnogimi pomembnimi osebnostmi v zgodovini kulture. Zato lahko brez skrbi odgovorimo na velike izzive naravnih znanosti, zgodovine, sociologije in politike.« Nadškof Müller izpostavlja, da identiteta poklicanosti v duhovništvo potrebuje srečanje s pristnimi duhovniki. Vera se namreč začne z osebnimi srečanji, najprej s starši, nato duhovniki in prijatelji. Poudarja, da se nam ni treba nikoli bati intelektualnih soočenj. Naša vera ni slepa, a prav tako je ni mogoče zvesti le na racionalnost.

Prefekt Kongregacije za nauk vere je spregovoril še o svojem poznavanju kardinala Ratzingerja. Pravi, da je nanj kot mladega študenta pustila velik vtis Ratzingerjeva knjiga Uvod v krščanstvo, izdana leta 1968. V tistem obdobju je med bogoslovci vladala velika negotovost. V knjigi pa je bila izpoved vere Cerkve predstavljena na prepričjiv način, analizirana s pomočjo razuma in mojstrsko pojasnjena. Po Müllerjevih besedah gre za pomembno tematiko, ki zaznamuje celotno teološko delo Josepha Ratzingerja, namreč vera in razum. Pozneje je Ratzingerja spoznal tudi osebno in kot pravi, mu je bil vedno jasna oporna točka. Müller dodaja, da je sedaj njegova naloga to, da se določena vprašanja in težave rešijo na ravni kongregacije, ne da bi se jih po neporebnem prinašalo papežu. »Sveti oče ima pomembno nalogo oznanjevanja evangelija in potrjevanja bratov in sester v veri. Na nas pa je,« trdi prefekt, »da obravnavamo vsa manj prijetna vprašanja, ne da bi ga obremenjevali s preveč stvarmi, čeprav ga vedno seznanjamo s pomembnimi zadevami.«

Audio: