Sveti oče pred molitvijo Angelovega češčenja: Delo Kristusa in Cerkve nikoli ne nazaduje,
ampak vedno napreduje
CASTEL GANDOLFO (nedelja, 15. julij 2012, RV) – Po vrnitvi iz Frascatija je
papež v Castel Gandolfu skupaj z verniki molil opoldansko molitev Angelovo češčenje.
Pred tem je v kratkem nagovoru spregovoril o svetniku, ki goduje na današnji dan.
To je sveti Bonaventura, frančiškan, cerkveni učitelj in naslednik sv. Frančiška Asiškega
pri vodstvu reda manjših bratov. Bil je prvi, ki je napisal uradno biografijo o sv.
Frančišku. Na koncu svojega življenja je bil škof v škofiji Albano, pod katero spada
tudi Castel Gandolfo.
Sveti oče je spomnil, da je Bonaventura v nekem pismu
zapisal, da je razlog, ki ga je pritegnil k Frančišku, njegovo življenje, ki je podobno
življenju kristjanov na začetku Cerkve. Te svetnikove besede so povezane z evangelijem
današnje nedelje, ki pripoveduje, kako je Jezus poklical k sebi dvanajstere in jih
poslal po dva in dva. Pri tem jim je dal preprosta navodila, »naj razen palice
ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj
sandale in naj ne oblačijo dveh oblek« (Mr 6,8-9) Frančišek Asiški je te
evangeljske besede živel dobesedno. Postal je zvesta Jezusova priča, združen z njegovim
križem tudi na edinstven način, tako da je bil preoblikovan v »drugega Kristusa«,
kot ga je predstavil prav sv. Bonaventura.
»Celo življenje sv. Bonaventure,
kot tudi njegova teologija, imata v središču, ki ju navdihuje, Jezusa Kristusa.«
Ta osredinjenost na Kristusa pa je vidna tudi v današnjem drugem berilu iz Pisma Efežanom.
Apostol Pavel pokaže, kako se je uresničil blagoslov, in sicer v štirih delih, od
katerih se vsak začenja z besedami »v njem«. Le-te se nanašajo na Jezusa Kristusa.
»'V njem' nas je Oče izbral še pred stvarjenjem sveta; 'v njem' smo po njegovi
krvi prejeli odrešenje; 'v njem' smo postali dediči, bili vnaprej
določeni, da smo 'hvala njegovega veličastva'; 'v njem' vsi, ki verujejo v evangelij,
prejmejo pečat Svetega Duha.« Besede svetega Pavla vsebujejo vidik, ki ga je Bonaventura
nato pomagal razširiti v Cerkvi: »Celotna zgodovina ima za središče Kristusa,
ki vsaki dobi zagotavlja tudi novosti in prenovo.« Zato delo Kristusa in Cerkve
po besedah svetega očeta nikoli ne nazaduje, ampak vedno napreduje.