Bruselj: Predstavniki verstev in vodilni v EU o medgeneracijski solidarnosti
BRUSELJ (petek, 13. julij 2012, RV) – Medgeneracijska solidarnost: določanje
meril za jutrišnjo evropsko družbo. To je bila osrednja tema, kateri je bilo posvečeno
srečanje verskih voditeljev in vodilnih institucij Evropske unije v Bruslju. Gre že
za osmo tovrstno srečanje. Vodil ga je predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso,
sopredsedovala pa sta mu predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz in predsednik
Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Dogodka se je udeležilo več kot dvajset škofov
in drugih predstavnikov različnih verskih skupnosti v Evropi. Med katoliškimi predstavniki
je bil tudi bruseljski nadškof, msgr. André-Joseph Léonard, ki je v svojem govoru
izpostavil predvsem pomen družine. Pri spopadanju z ekonomsko krizo, ki je vkleščila
Evropo, je nujno okrepiti družino. To je edina pot za izhod iz trenutnih okoliščin.
Vendar pa ta zavzetost seveda predpostavlja pogumne korake na področju davčne politike,
finančno podporo za tretjega ali četrtega otroka in socialne ukrepe, ki bi bili naklonjeni
ravnovesju med službenim in družinskim življenjem.
Podpredsednik Komisije škofovskih
konferenc Evropske unije (Comece), msgr. Giovanni Ambrosio pa je izpostavil nujnost,
da države članice Evropske unije ohranijo nedeljo kot dan tedenskega počitka. To je
temeljnega pomena zlasti za družino, za duhovno življenje njenih članov in za medčloveške
odnose nasploh. Za zaščito praznične razsežnosti nedelje se morajo zato zavzeti tako
Cerkve v Evropi, kot tudi sindikati in civilne organizacije.
Kot je razvidno
iz zaključnega poročila so se udeleženci srečanja med drugim zaustavili tudi pri dramatičnem
položaju v Španiji, kjer je stopnja brezposelnosti narasla že na 50 odstotkov. Opozorili
so na neodgovorno in nemoralno ravnanje politike, ki žrtvuje cele generacije mladih.
Za izkoreninjenje brezposelnosti med mladimi je potrebno spodbuditi resnično učinkovite
ukrepe. Še zadnja pobuda pa je bila realizacija posebnih mehanizmov, ki bi prispevali
k hitrejšemu ekonomskemu razvoju držav Evropske unije. Gre za mehanizme, ki bi vključevali
transparentnost upravljanja z javnim denarjem, zagotovilo neodvisnega sodnega sistema,
izkoreninjenje korupcije, varstvo človekovih pravic in verske svobode.