Papež Benedikt XVI. prisluhnil koncertu West-Eastern Divan Orchestra: Glasba je soglasje
različnosti
CASTEL GANDOLFO (četrtek, 12. julij 2012, RV) – »Da bi dosegli mir, si je
potrebno prizadevati, treba je pustiti ob strani nasilje in orožje, se zavzemati za
osebno in skupnostno spreobrnjenje z dialogom in potrpežljivim iskanjem možnih dogovorov.«
To je po besedah svetega očeta sporočilo koncerta, katerega mu je včeraj poklonil
West-Eastern Divan Orchestra, pod vodstvom dirigenta Daniela Barenboima. Koncert je
potekal v atriju apostolske palače v Castel Gandolfu. Papež Benedikt XVI. je zbrane
na koncu kratko nagovoril. Spomnil je na začetke orkestra, ki segajo trinajst let
nazaj, v leto 1999. Ustanovila sta ga Daniel Barenboim in pokojni Edward Said. Porodil
se je iz prepričanja in izkušnje, da »glasba združuje osebe onkraj vseh delitev«.
Glasba je namreč »soglasje različnosti«. To se zgodi tudi konkretno na začetku
vsakega koncerta, ko se glasbila uglasijo med seboj. Iz mnogovrstnosti zvokov različnih
instrumentov nastane simfonija. Toda to se ne zgodi samo po sebi. Uresniči se lahko
le zahvaljujoč dirigentu in vsakemu posameznemu glasbeniku. Njihovo delo je »potrpežljivo,
naporno, zahteva čas in odpovedi«. Potrebno je poslušati drug drugega, se izogibati
pretiranemu potegovanju za vodilno vlogo in raje dajati prednost čimboljšemu izidu
celote.
Sveti oče se je s temi besedami nanašal tudi na veliko simfonijo miru
med narodi, ki ni nikoli povsem dovršena. V tem oziru West-Eastern Divan Orchestra
predstavlja pomenljivo pobudo. Gre namreč za skupino, v kateri skupaj igrajo izraelski
in palestinski glasbeniki ter tudi glasbeniki iz drugih arabskih držav. To so osebe,
ki pripadajo judovski, muslimanski in krščanski veri. Številna priznanja, s katerimi
je bil orkester že odlikovan, pa pričajo ne le o njihovi strokovni odličnosti, temveč
tudi o njihovi etični in duhovni zavzetosti.
Na včerajšnjem koncertu je orkester
izvedel peto in šesto simfonijo Ludwiga van Beethovna: »Ti dve zelo slavni simfoniji
izražata dva vidika življenja: dramatičnost in mir, človekov boj proti sovražni
usodi in vedro potopitev v idilično okolje.« Beethoven je na izpopolnjevanju
teh dveh skladb delal skoraj istočasno. Tudi prvič izvedeni sta bili tako kot včeraj
skupaj, je poudaril Benedikt XVI. In sicer na nepozabnem koncertu 22. decembra 1808
na Dunaju. Sveti oče se je glasbenikom na koncu zahvalil, da s svojim delom pričujejo
o poti dialoga. Spodbudil jih je tudi, da bi »preko vesoljnega jezika glasbe še
naprej v svetu sejali upanje miru«.
Kot je v kratkem nagovoru pred začetkom
koncerta dejal tudi kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo,
so mladi judovski, krščanski in muslimanski člani orkestra živo znamenje treh verstev,
prisotnih v Sveti deželi. Združujeta jih tako »vera v enega Boga« kot tudi
glasba, ki je »vesoljni jezik človeštva«. Glasba pa nas spominja, da so »ne
glede na vse na svetu še vedno tudi pravičnost, ljubezen in mir«. Če nam
Bog še vedno dopušča glasbo, je to »znamenje, da se ni utrudil ljubiti človeštva«.
Koncert
je sicer potekal na praznik sv. Benedikta, zavetnika pontifikata sedanjega Petrovega
naslednika. Pobudo pa je med drugimi podprl italijanski predsednik, Giorgio Napolitano,
ki se je koncerta nato tudi udeležil. S svetim očetom sta se tik pred začetkom kratko
srečala, kasneje po koncertu pa sta skupaj večerjala v apostolski palači v Castel
Gandolfu.