Krščanska skupnost med muslimani v Alžiriji

ALŽIRIJA (četrtek, 12. julij 2012, RV) – »Odločili smo se, da postanemo Cerkev muslimanskega naroda in da ne živimo kot manjšina, ki v prvi vrsti ščiti lastne pravice,« je poudaril nekdanji škof Alžira Henri Teissier, ki je preživel v Alžiriji več kot 60 let.

To, da so duhovniki sklenili, da sredi muslimanske države najprej postanejo bratska skupnost, jim je pripomoglo, da sta se med njimi razvila prijateljstvo in solidarnost. »V krizi, ki se je pojavila v devetdesetih letih, smo se zavedali kaj tvegamo«, pravi nadškof Teissier, »ampak smo se odločili, da ostamo tukaj z našimi prijatelji muslimani.« Okrog dvajset duhovnikov je sledilu načrtu: biti skupnost molitve in dejanj, živeti v solidarnosti z državo in biti znamenje prihodnsti, kjer je možno sobivanje med kristjani in muslimani.

Krščanska skupnost deluje na področjih, kjer Alžirci sprejmejo njihovo sodelovanje. Četudi se z administrativne strani krščanska skupnost znajde pred ovirami (težka pridobitev vize in dokumentov), nadškof Teissier pravi, da tega ne čutijo kot neko težo, in da ostajajo pripravljeni živeti v solidarnosti. Najpomembnejši projekt, kjer sta Cerkev in država v Alžiriji najtesneje sodelovali, je bila obnova Marijine bazilike Naša Gospa Afrike v provinci Alžira. Ta projekt je povezal lokalne skupnosti in podjetja, tako v Alžiriji kot v Franciji. »Obnova te cerkve je bila dokaz, da lahko nadaljujemo s skupnim delom«, pravi nadškof. Podobno so storili tudi z obnovo cerkve sv. Avguština v Annabu.

Intervju se je dotaknil tudi filma Božji možje, ki prikazuje resnično zgodbo sedmih trapistov umorjenih leta 1996 v Tibhirinu, v Alžiriji. Nekdanji nadškof pravi: »Tibhirin bo ponovno oživel, ko bo tam spet živela kontemplativna skupnost.« Po zaslugi Jean-Marie Laussasse in njegovih prostovoljcev, samostan trenutno sprejema romarje, tako kristjane kot tudi muslimane. Ampak to ni edino mesto, kjer se srečujeta obe religiji. Krščanska skupnost še ima v prihodnosti številne načrte z alžirskimi muslimani. Eden od teh se bo odvil letos decembra, kjer bo potekala debata o knjigi Sodobna Alžirija, napisana izpod peresa Charles-Robert Agerona, francoskega zgodovinarja, ki je velik del svojega življenja posvetil preučevanju alžirske družbe.

Audio: