IRAK (sreda, 11. julij 2012, RV) – V zadnjih mesecih je več kot 5000 krščanskih
družin iz mesta Mosul na severu Iraka zapustilo državo. Mosul, ki je štiristo kilometrov
oddaljen od Bagdada, je ponovno postalo tarča vsakodnevnega nasilja. V zadnjih šestih
letih so v krščanskih skupnostih zabeležili vsaj 69 umorov. Žrtve so bile predvsem
mladoletne osebe in študentje. O težki situaciji na Bližnjem vzhodu in o položaju
kristjanov v Iraku je za Radio Vatikan spregovoril bagdadski pomožni škof Shlemon
Warduni.
»Razmere na Bližnjem vzhodu na splošno niso dobre. In kot vemo vsi,
to tudi vpliva na Irak,« je zatrdil škof. Irak se sooča z različnimi vprašanji, ki
zadevajo vlado, stranke in veroizpovedi. Vse to pa po njegovih besedah negativno vpliva
na vso državo. Kristjani, v primerjavi z muslimani, živijo v manjšini, kar pa še poveča
njihove težave. »Beg kristjanov je na žalost viden povsod,« zatrjuje škof Warduni.
Kristjani bežijo iz Mosula, Bagdada in na splošno iz severa države. Tisti iz Mosula
se običajno odpravljajo še bolj na sever in nato zapuščajo državo. »V Iraku manjka
mir, varnost in priložnost za delo,« pravi pomožni škof.
Ob vprašanju, kako
to, da politika ne podpira kristjane in da vlada ne ščiti manjšin, škof Warduni odgovarja,
da jim obljubljajo mnogo, uresničenega pa je malo. Država sicer zatrjuje, da želi
rešiti vse probleme in da želi dobro za vse, a v resnici ni tako. Poleg tega obstaja
vrzel tudi med samimi kristjani. Manjka jim edinost, sodelovanje in vzajemna pomoč.
Zato pravi: »Moramo se torej povezati, da bi lahko vztrajali ter se na naše težave
odzvali z edinostjo in večjo močjo.«
Med vojno v Iraku je mnogo kristjanov
pobegnilo v Sirijo. Kar pa pomeni, da so te osebe ponovno na begu. Pomožni škof Bagdada
je seznanjen z njihovo situacijo in odgovarja, da iz Sirije mnogi bežijo naprej v
Turčijo, Jordanijo in Libanon. Nekateri pa so se vrnili domov v Irak. »Veliko iraških
kristjanov beži iz enega kraja v drugega, in le Gospod jim lahko pomaga, kajti svet
je zaposlen s svojimi stvarmi: kako vladati in komu prodati več orožja,« dodaja. Vse
to vidi kot zlo vojne, kjer se vsak zanima le zase.