2012-07-11 09:19:55

Sveti oče o zavetniku svojega papeževanja – sv. Benediktu: Duhovnost ni ponotranjenost brez stika z resničnostjo


VATIKAN (sreda, 11. julij 2012, RV) – Danes obhajamo god sv. Benedikta, opata in zavetnika Evrope. Sveti oče je svetniku, katerega ime si je izbral na začetku svojega papeževanja, posvetil eno svojih sredinih katehez leta 2008. »Sv. Benedikt iz Nursije je z življenjem in delom temeljno vplival na razvoj evropske kulture in civilizacije,« je o današnjem godovnjaku zatrdil sveti oče. Najpomembnejši vir za svetnikov življenjepis je druga knjiga Pogovorov sv. Gregorija Velikega. Le-ta nam med drugim pripoveduje o mnogih Benediktovih čudežih, a pri tem »noče preprosto pripovedovati nekaj nenavadnega, ampak pokazati, kako Bog z opominjanjem, pomočjo, pa tudi s kaznovanjem posega v konkretne situacije človekovega življenja. Pokazati hoče, da Bog ni neka oddaljena predpostavka, postavljena na začetek sveta, ampak je navzoč v življenju vsakega človeka

Sv. Benedikt je v obdobju, ki ga je preživel sam z Bogom v neki votlini v Subiacu blizu Rima, po papeževih besedah doživel svoj čas zorenja: »Tu je moral prenašati in premagati tri temeljne skušnjave vsakega človeka: skušnjavo samopotrjevanja in želje, da bi se postavili v središče, skušnjavo čutnosti in slednjič skušnjavo jeze in maščevanja. Benedikt je bil namreč prepričan, da bo mogel šele, ko bo premagal te skušnjave, drugim povedati besedo, ki bo koristna v njihovih potrebah. Tako se je njegova duša umirila in je bil sposoben v polnosti nadzirati vzgibe lastnega jaza, da je tako postal graditelj miru okrog sebe.« Kasneje je svetnik zapustil Subiaco in se naselil v Montecassinu. Ta odločitev je najverjetneje povezana z novo stopnjo njegovega notranjega zorenja in meniškega izkustva: »Meniško življenje v skritosti ima razlog za obstoj, samostan pa ima tudi javni namen v življenju Cerkve in družbe, vero kot življenjsko silo mora narediti vidno

Benediktovo življenje je bilo potopljeno v ozračje molitve, ki je bila nosilni temelj njegovega obstoja. A njegova »duhovnost ni neka ponotranjenost brez stika z resničnostjo. V nemiru in zmedi svojega časa je živel pod Božjim pogledom in pri tem ni nikoli izgubil izpred oči dolžnosti vsakdanjega življenja ter človeka z njegovimi dejanskimi potrebami. Ko je gledal Boga, je razumel, kaj je človek in njegovo poslanstvo.« Molitev je bila za sv. Benedikta »prvenstveno dejanje poslušanja, ki se mora šele potem preobraziti v konkretno dejanje«. V nasprotju z lahkotnim in egocentričnim samouresničevanjem, ki je danes tako poveličevano, je prva in brezpogojna naloga vsakega učenca sv. Benedikta »iskreno iskanje Boga«. Pred njegovo ljubezen ne smemo postaviti ničesar.

Papež Benedikt XVI. je spomnil tudi na svetnikove besede iz njegovega pravila o lastnostih dobrega opata. Da bi se le-ta odgovorno odločal, mora med drugim znati poslušati nasvet bratov, ker »Bog pogosto najmlajšemu razodene najboljšo rešitev«. Ta drža se zdi presenetljivo sodobna: »Kdor je na odgovornem mestu, pa čeprav v manj pomembnih okoljih, mora biti vedno tudi človek, ki zna poslušati in se zna učiti iz tega, kar sliši.« Benediktovo pravilo pa ne nudi koristnih napotkov le menihom, ampak vsem, ki iščejo vodnika na poti k Bogu: »Zaradi čuta za pravo mero, človeškosti in treznega razločevanja med bistvenim in drugotnim v duhovnem življenju je zmoglo zadržati svojo razsvetljujočo moč vse do danes.« Ko je Pavel VI. leta 1964 sv. Benedikta razglasil za zavetnika Evrope, je s tem želel dati priznanje delu, ki ga je ta svetnik opravil pri oblikovanju evropske kulture in civilizacije. Evropa po stoletju z dvema svetovnima vojnama in po padcu velikih ideologij danes išče svojo identiteto: »Za oblikovanje nove in trajne edinosti so zagotovo potrebna politična, gospodarska in pravna orodja, potrebno pa je tudi prebuditi etično in duhovno prenovo, ki črpa iz krščanskih korenin naše celine.« Ko iščemo pravi napredek, pa je Benediktovo pravilo še danes lahko luč na naši poti: »Veliki menih ostaja učitelj, v čigar šoli se lahko naučimo umetnosti, kako živeti pravi humanizem

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.