Kardinal Sandri obiskal belorusko grško-katoliško skupnost v Londonu

VATIKAN (sreda, 11. julij 2012, RV) – Prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve kardinal Leonardo Sandri je pred kratkim obiskal belorusko grško-katoliško skupnost v diaspori v Londonu, medtem ko se je z verniki v domači Belorusiji srečal tajnik kongregacije nadškof Cyril Vasil'. Janez Pavel II. v svoji knjigi Spomin in identiteta govori o skrivnosti zla, ki je na poseben način postalo vidno v totalitarnih režimih dvajsetega stoletja. Beloruska katoliška skupnost je skupaj z ostalimi vzhodno evropskimi narodi bila žrtev mnogega nasilja. To je bilo rezultat sovraštva tistih, ki so hoteli zgraditi narod, kjer je Bog izbrisan.

Po drugi svetovni vojni se je mnogo katoličanov vzhodnega obreda tudi izselilo. Znamenje nihovega upanja proti vsakemu upanju je v Londonu predstavljala ustanovitev Marijine hiše – pastoralnega središča za vernike v diaspori, namenjenega sprejemanju priseljencev, formaciji, ohranjanju lastne kulturne dediščine, jezika in vere, predvsem bogatega bogoslužja vzhodnega obreda, kateremu pripada beloruska grško-katoliška Cerkev. Marijina hiša je od vsega začetka bila vidno znamenje, da nasilje in trpljenje vernike v diaspori nista zlomila, ampak ju spodbudila k novemu ustvarjanju; znamenje, da vera poraja kulturo, kot je to večkrat izpostavil Benedikt XVI. Čez čas sta se pastoralni dejavnosti pridružila še beloruska knjižnica in angleško-belorusko kulturno društvo. Marijina hiša danes hrani največjo zbirko beloruskih knjig in dokumentarnega gradiva zunaj Belorusije. Zgradba je skozi čas bila potrebna prenove in ravno ponovno odprtje Marijine hiše je bilo povod za obisk kardinala Sandrija. Ta se je v svojem nagovoru spomnil začetkov, predvsem ustanovitelja središča duhovnika Ceslausa Sipovicha. Ta je leta 1946, ko se je vselil v Marijino hišo, zapisal v svoj dnevnik, da je njegova edina želja, da bi se hiša napolnila s svetimi ljudmi. Z veseljem in zahvaljevanjem za Božjo milost je še zapisal željo, da bi beloruska skupnost ostala zvesta svojim koreninam.

Ohranjanje spomina in krepitev lastne verske, kulturne in narodne identitete je tudi zaznamovalo nagovore nadškofa Vasil'a v Belorusiji. V grško-katoliškem pastoralnem centru sv. Jožefa v Minsku se je nadškof udeležil bogoslužja moleben, tradicionalne vzhodne molitve zahvaljevanja in posredovanja za prebivalce beloruske prestolnice. Temu je sledilo srečanje z namestnikom ministra za zunanje zadeve in veleposlanikom pri Svetem sedežu Aiargejem Alujnikom. Po konferenci na temo Pomen krščanskega Vzhoda za vesoljno Cerkev, ki je bila namenjena predvsem semeniščnikom in duhovnikom latinskega in vzhodnega obreda, pa je v minskovski cerkvi svetih Simona in Helene potekala evharistična daritev. Nadškof Vasil' je med pridigo izpostavil tako simbolični kot zgodovinski pomen bratskega sprejemanja in pomoči. Za grško-katoliško skupnost je dejal, da je povezana z globokimi koreninami narodne in duhovne beloruske identitete. Njen nastanek je povezan z nastankom samega ideala edinosti med Cerkvami.

Audio: