Kardinal Sandri obiskal belorusko grško-katoliško skupnost v Londonu
VATIKAN (sreda, 11. julij 2012, RV) – Prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve
kardinal Leonardo Sandri je pred kratkim obiskal belorusko grško-katoliško skupnost
v diaspori v Londonu, medtem ko se je z verniki v domači Belorusiji srečal tajnik
kongregacije nadškof Cyril Vasil'. Janez Pavel II. v svoji knjigi Spomin in identiteta
govori o skrivnosti zla, ki je na poseben način postalo vidno v totalitarnih režimih
dvajsetega stoletja. Beloruska katoliška skupnost je skupaj z ostalimi vzhodno evropskimi
narodi bila žrtev mnogega nasilja. To je bilo rezultat sovraštva tistih, ki so hoteli
zgraditi narod, kjer je Bog izbrisan.
Po drugi svetovni vojni se je mnogo
katoličanov vzhodnega obreda tudi izselilo. Znamenje nihovega upanja proti vsakemu
upanju je v Londonu predstavljala ustanovitev Marijine hiše – pastoralnega središča
za vernike v diaspori, namenjenega sprejemanju priseljencev, formaciji, ohranjanju
lastne kulturne dediščine, jezika in vere, predvsem bogatega bogoslužja vzhodnega
obreda, kateremu pripada beloruska grško-katoliška Cerkev. Marijina hiša je od vsega
začetka bila vidno znamenje, da nasilje in trpljenje vernike v diaspori nista zlomila,
ampak ju spodbudila k novemu ustvarjanju; znamenje, da vera poraja kulturo, kot je
to večkrat izpostavil Benedikt XVI. Čez čas sta se pastoralni dejavnosti pridružila
še beloruska knjižnica in angleško-belorusko kulturno društvo. Marijina hiša danes
hrani največjo zbirko beloruskih knjig in dokumentarnega gradiva zunaj Belorusije.
Zgradba je skozi čas bila potrebna prenove in ravno ponovno odprtje Marijine hiše
je bilo povod za obisk kardinala Sandrija. Ta se je v svojem nagovoru spomnil začetkov,
predvsem ustanovitelja središča duhovnika Ceslausa Sipovicha. Ta je leta 1946, ko
se je vselil v Marijino hišo, zapisal v svoj dnevnik, da je njegova edina želja, da
bi se hiša napolnila s svetimi ljudmi. Z veseljem in zahvaljevanjem za Božjo milost
je še zapisal željo, da bi beloruska skupnost ostala zvesta svojim koreninam.
Ohranjanje
spomina in krepitev lastne verske, kulturne in narodne identitete je tudi zaznamovalo
nagovore nadškofa Vasil'a v Belorusiji. V grško-katoliškem pastoralnem centru sv.
Jožefa v Minsku se je nadškof udeležil bogoslužja moleben, tradicionalne vzhodne molitve
zahvaljevanja in posredovanja za prebivalce beloruske prestolnice. Temu je sledilo
srečanje z namestnikom ministra za zunanje zadeve in veleposlanikom pri Svetem sedežu
Aiargejem Alujnikom. Po konferenci na temo Pomen krščanskega Vzhoda za vesoljno Cerkev,
ki je bila namenjena predvsem semeniščnikom in duhovnikom latinskega in vzhodnega
obreda, pa je v minskovski cerkvi svetih Simona in Helene potekala evharistična daritev.
Nadškof Vasil' je med pridigo izpostavil tako simbolični kot zgodovinski pomen bratskega
sprejemanja in pomoči. Za grško-katoliško skupnost je dejal, da je povezana z globokimi
koreninami narodne in duhovne beloruske identitete. Njen nastanek je povezan z nastankom
samega ideala edinosti med Cerkvami.