Nadškof Tomasi: Če se spoštuje versko svobodo, se bo spoštovalo tudi druge pravice
VATIKAN (torek, 10. julij 2012, RV) – V Ženevi se je sklenilo 20. zasedanje
Sveta ZN za človekove pravice. Sveti sedež je zastopala delegacija pod vodstvom nadškofa
Silvana Tomasija, stalnega opazovaleca Svetega sedeža pri Združenih narodih in drugih
mednarodnih organizacijah v Ženevi. Več o razpravah je za Radio Vatikan povedal nadškof
Tomasi, ki je pred Svetom ZN za človekove pravice posebej obsodil naraščajoče nasilje
nad kristjani po svetu.
Na zasedanju se je obravnavalo mnogo vročih tem, je
dejal nadškof Tomasi in dodal, da pa bo treba opraviti še dolgo pot. Posebej je bilo
govora o državah, kjer obstaja sistematično nasilje nad človekovimi pravicami. Sveti
sedež je kot vedno naredil poudarek na verski svobodi, saj v različnih državah prihaja
do nasilja nad verskimi skupinami. Izpostavil je mnogo primerov v Nigeriji, Keniji
in tudi drugih državah po svetu, kjer so verniki, predvsem kristjani, med molitvenimi
dogodki napadeni z bombami in deležni nasilja, ki pušča za sabo mnogo mrtvih. Nadškof
Tomasi je zato med razpravami ponovno izpostavil zaskrbljenost glede naraščajočega
nasilja nad krščanskimi skupnostmi, predvsem krščanskimi verskimi manjšinami, in poudaril,
da če se spoštuje svobodo izražanja, vere in prepričanj, ki so del naroda neke države,
se bo spoštovalo tudi druge človekove pravice. Po njegovem prepričanju obstaja povezanost
med spoštovanjem človekovih pravic in verske svobode ter mirnim skupnim življenjem,
pospeševanjem napredka v državah v razvoju in uporabo zdravih in ustvarjalnih sposobnosti
nekega naroda za skupno dobro in ne za ustvarjanje konfliktov in sovraštva, ki vodita
v smrt in uničenje. Zato je pomembno izpostaviti, da je verska svoboda pravica, ki
je središče in temelj vseh človekovih pravic. Mednarodna skupnost je po Tomasijevih
besedah odgovorna, da oblikuje miselnost, ki spoštuje to svobodo, in poskrbi za mehanizme
in merila, ki jo konkretno uresničujejo in naredijo spoštovano.
Danes ne obstajajo
samo preganjanja, ampak prav tako omejevanje verske svobode, kjer na primer prihaja
do zavračanja ugovora vesti. Nadškof Tomasi je dejal, da se na Vzhodu protiverska
drža ne izraža preko fizičnega nasilja, ampak prej preko mehanizmov, ki so mnogo bolj
prefinjeni, in v oblikah, ki nato pridejo v zakonodajo neke države, ki vsiljuje laično
filozofijo. Ta pravzaprav ni neutralna; zagovarja sicer odprt prostor za vse izraze
kulture, religije in prepričanja, a dejansko vsiljuje življenjski stil in način mišljenja,
ki puščata malo prostora za verska prepričanja. Pred tem pojavom je pomembno, da mednarodna
skupnost, predvsem pa skupnost kristjanov in drugih vernikov, prevzame odgovornost
in se zares zavzame za pravilno razumevanje tega, da resnična svoboda vsebuje konkretno
možnost za uveljavljanje ne le bogočastja in molitve na individualni ravni, ampak
da je mogoče kolektivno sodelovati v družbenem življenju preko družbenih del ter svobodnega
izražajna lastnih prepričanj in vrednot, da tudi te postanejo del skupnega dobrega.