Začetek postopka za beatifikacijo še enega duhovnega sina patra Pija

SAN GIOVANNI ROTONDO (sobota, 7. julij 2012, RV) – S slovesno sveto mašo se je danes začela pot proti beatifikaciji brata Daniela iz južnoitalijanskega kraja San Giovanni Rotondo. Gre za enega izmed duhovnih sinov bolj znanega sv. patra Pija iz Pietrelcine. Današnji dogodek je prvi korak na začetku postopka za beatifikacijo in kasneje kanonizacijo. Somaševanje v cerkvi, posvečeni sv. Piju, je vodil tamkajšnji nadškof Michele Castoro. Postopek se sedaj začenja na škofijski ravni. Najprej bo potrebno zbrati vse pisne vire in poslušati pričevanja. Brat Daniel bo dobil naziv Božji služabnik. Kasneje bo delo prevzela Kongregacija za zadeve svetnikov, ki bo postopek pripeljala do zaključka z razglasitvijo za svetnika.

Rojstno ime brata Daniela je bilo Michele Natale. Rodil se je v kraju San Giovanni Rotondo 11. marca 1919, le nekaj mesecev po koncu druge svetovne vojne. Umrl pa je pred nekaj več kot petnajstnimi leti, 6. julija 1994. Že v trenutku njegove smrti se je o njem govorilo kot o svetniku.

Njegov rojstni kraj je bil v prvih desetletjih 20. stoletja majhno in neznano središče polotoka Gargano. Michele je bil četrti od sedmih otrok v družini in njegova prihodnost se je zdela vnaprej določena. Starša sta se preživljala kot pastirja in tako je tudi on več časa kot knjigam posvečal ovcam na pašniku. Toda to je počel z veseljem. Njegov obraz je bil vedno nasmejan. Prav med svojim delom na kmetiji je še kot otrok prvič doživel neko znamenje, da je poklican k drugačnemu življenju. Ko je bil star 14 let, pa je na prav poseben način zaslišal Božji klic. Sredi noči ga je Jezusov glas povabil, naj hodi za njim in vstopi v red kapucinov. Michele pred tem nikdar ni pomislil na to možnost, zato je ugovarjal, če mora res zapustiti svojo mamo. Glas mu je odvrnil z besedami: »Da. Toda jaz ti bom za mamo dal svojo Mamo, ki je tudi mama tvoje matere. In to Mamo boš lahko prosil karkoli.« Takega klica Michele ni mogel zavrniti.

Kmalu zatem, 4. junija 1933, na praznik binkošti, je srečal patra Pija, ki mu je pred odhodom v samostan podelil posebni blagoslov. Kakšno leto kasneje mu je starejši pater naročil, naj prebere knjigo z življenjepisom nekega svetnika. Želel je namreč preveriti sposobnosti mladega kandidata, ki je hodil v šolo le nekaj let. A petnajstletni Michele je življenjepis prebral na en mah in pater je lahko le presenečeno ugotovil, da ga je znal skorajda na pamet. Vseeno pa je Michele zavrnil njegov predlog, naj se pripravi na vstop v semenišče. Hotel je ostati preprost redovni brat. Obenem je dejal, da je vstopil v samostan zato, da bi postal svetnik. Spoznal pa je, da za svetniško življenje še zdaleč ni nujno potrebno, da postane tudi duhovnik.

Ko je začel noviciat, je Michele privzel ime brat Daniel. Večne zaobljube je izrekel 12. maja 1940. Še pred tem pa je ob neki priložnosti, ko je bil na obisku v domačem kraju, po spovedi pri p. Piju le-ta postal njegov duhovni oče. Čas druge svetovne vojne je brat Daniel preživel v samostanu v mestu Foggia. Izkazal se je z izredno velikodušnostjo in ljubeznijo. Pomagal je ranjencem, pokopaval mrtve in na varno reševal bogoslužna oblačila in druge predmete. Leta 1952 je nevarno zbolel in zdravniki so mu že napovedali smrt. Med težko operacijo brez anestezije je za nekaj ur padel v komo, med katero je izkusil vice. Po njegovih besedah je bila ta izkušnja »strašna bolečina«, a največje trpljenje je povzročal občutek oddaljenosti od Boga. Nazaj v zemeljsko življenje, da bi odslej živel in deloval le za Božjo ljubezen, ga je priklicala priprošnja Marije in patra Pija. A od takrat dalje ga je neprestano spremljala bolezen. Čez nekaj let je bila ponovno potrebna operacija, da bi mu odstranili tumor. Tik pred posegom je brat Daniel zdravniku dejal, da le-ta ni več potreben, saj je že vse uredila Marija. Zdravnik, ki mu je na to odgovoril le z nejevernim nasmehom, je med operacijo osuplo odkril, da tumorja resnično ni bilo več.

Po smrti p. Pija se je njegov duhovni sin povsem posvetil molitvenim skupinam v Italiji in v tujini. Čeprav je bil le redovni brat, so mu škofje zaupali številna predavanja. Cerkve in dvorane so bile vsakič znova premajhne za vse, ki so želeli prisluhniti njegovim besedam. On pa se temu ni čudil. Dobro se je spominjal zagotovila svojega svetniškega sobrata, p. Pija: »Kamor boš šel ti, bom prišel tudi jaz.« Brat Daniel je mnogim postal oporna točka v življenju. Še danes številne osebe prihajajo na pokopališče v San Giovanni Rotondo, da bi mu zaupali svoje težave in prosili za njegovo priprošnjo, ki so jo tolikokrat že izkusili za časa njegovega življenja.

Audio: