Papež Benedikt XVI.: Ti dve pripovedi o ozdravljenju nas vabita, naj prerastemo čisto horizontalni in materialistični pogled na življenje

VATIKAN (nedelja, 1. julij 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnjo 13. navadno nedeljo v nagovoru pred molitvijo Angelovega češčenja na trgu sv. Petra spregovoril o dveh čudežih, ki ju je Jezus na podlagi močne vere storil dvema ženama iz današnjega evangelija; najprej o obuditvi Jairjeve hčere ter o ozdravitvi žene, ki je krvavela. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče pozdravil tudi romarje iz Slovenije z besedami: »Lepo pozdravljam romarje iz Slovenije! Med njimi ste tudi dekleta iz skupine 'Splendor Gloriae' duhovne družine 'Delo' v Vogljah. Želim vam, da ostanete po zgledu Marije in prvih kristjanov zveste v veri. Tako boste priče za Jezusa in drugim odsev Božje ljubezni. Vas in vaše družine naj spremlja moj blagoslov!«

Papež Benedikt XVI. je zbrane vernike na trgu sv. Petra nagovoril z besedami: »Na današnjo nedeljo nam evangelist Marko predstavlja pripoved o dveh čudežnih ozdravljenjih, ki ju je Jezus storil dvema ženama: hčeri enega od predstojnikov shodnice, ki mu je bilo ime Jair, ter ženi, ki je trpela zaradi krvavitve (prim. Mr 5,21-43). Ta dva dogodka vsebujeta dva nivoja branja. Najprej čisto fizični nivo: Jezus se skloni nad človeško trpljenje in ozdravi telo. Nato je duhovni: Jezus je prišel ozdravit človekovo srce ter podarit zveličanje, za kar zahteva vero Vanj. V prvem dogodku, je Jezus ob novici, da je Jairjeva hči umrla, rekel predstojniku shodnice: 'Ne boj se, samo veruj' (Mr 5,36), ga vzel s seboj tja, kjer je bila deklica in vzkliknil: 'Deklica, rečem ti, vstani' (v. 41). Deklica je tako vstala in hodila. Sveti Hieronim razlaga te besede tako, da v njih poudari Jezusovo zveličavno moč: 'Deklica, zame vstani: ne po svoji zaslugi, temveč po moji milosti. Vstani torej zame: to, da si ozdravela, ni bilo odvisno od tvojih kreposti' (Homilije o Markovem evangeliju, 3). Drugi dogodek žene, ki jo je prizadela krvavitev, ponovno pokaže na to, da je Jezus prišel osvobodit človeško bitje v njegovi celoti, saj se čudež dogodi v dveh stopnjah. Naprej je fizično ozdravljenje, a tesno povezano z globljim ozdravljenjem, ki podari Božjo milost tistemu, ki se Mu v veri odpre. Jezus je rekel ženi: 'Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!' (Mr 5,34).

Ti pripovedi o ozdravljenju nas vabita, naj prerastemo čisto horizontalni in materialistični pogled na življenje. Boga namreč prosimo za številne rešitve težav, konkretnih potreb, kar je seveda prav, toda to, kar moramo vztrajno prositi, je vedno bolj čvrsta vera, da bi Gospod prenovil naše življenje ter trdno zaupanje v njegovo ljubezen, v njegovo previdnost, ki nas nikoli ne zapusti.

Ob Jezusu, pozornem na človeško trpljenje, pomislimo tudi na vse tiste, ki pomagajo bolnikom nositi njihov križ, posebej na zdravnike, zdravstvene delavce ter tiste, ki skrbijo za vesko oskrbo po bolnišnicah. Ti so 'zaloge ljubezni', saj prinašajo trpečim vedrino in upanje. V okrožnici Bog je ljubezen, sem opozoril, da je za to dragoceno službo potrebna predvsem poklicna pristojnost. Ta je prva in osnovna, vendar pa sama ne zadošča, saj gre za človeška bitja, ki potrebujejo človeškost in pozornost srca. 'Zato je potrebno, da imajo delavci na tem področju skupaj s poklicno izobrazbo tudi 'vzgojo srca'. Potrebno jih je voditi k tistemu srečanju z Bogom v Kristusu, ki v njih prebudi ljubezen ter jim odpre dušo za drugega' (prim. CD 112,31).

Prosimo Devico Marijo, naj spremlja na našo pot vere ter naše prizadevanje za konkretno ljubezen, posebej do tistega, ki je v stiski in hkrati jo prosimo za materinsko priprošnjo za naše brate in sestre, ki trpijo na telesu in v duhu.«

Audio: