Kardinal Brady: Spodbujanje duhovnih poklicev življenjskega pomena za poslanstvo Cerkve
IRSKA (sobota, 30. junij 2012, RV) – Od 28. junija do 1. julija v Maynoothu
na Irskem poteka srečanje, posvečeno poklicem na evropski celini. Gre za letni kongres
Evropske službe za duhovne poklice (EVS), ki deluje pod okriljem Sveta evropskih škofovskih
konferenc (CCEE). Vsako leto ga gosti druga evropska država, na Irskem je nazadnje
potekalo leta 2001. Srečanje je delovne narave in narodnim centrom za duhovne poklice
iz cele Evrope predstavlja priložnost, da se zberejo skupaj in pogovorijo o svojem
delu ter izzivih, ki jih to prinaša. Letos je posebna pozornost namenjena dokumentu,
ki ga je pretekli teden izdala Kongregacija za katoliško vzgojo. To so Pastoralne
smernice za pospeševanje poklicev v duhovniško službo. V naslovni temi pa sicer
odmeva tudi nedavni mednarodni evharistični kongres, glasi se namreč: »Evharistija
– vir vsake krščanske poklicanosti: občestvo, pričevanje, poslanstvo«.
Sveto
mašo ob začetku srečanja v četrtek je daroval kardinal Seán Brady. V homiliji je izpostavil,
da »evharistija povezuje s poslanstvom krajevne in vesoljne Cerkve«. Evharistični
kongres v Dublinu je tako ponovno odprl pogled na dolgo vrsto apostolskih aktivnosti,
ki jih na Irskem in drugod vsak dan opravljajo številni verni laiki vseh starosti,
redovniki in redovnice, misijonarji in mnogi duhovniki. Kongres je bil po kardinalovih
besedah tako »resnično izjemna izkušnja«, poživljajoča in polna milosti. Na
tisoče katoličanov s celega sveta se je za en teden zbralo in povezalo z irsko Cerkvijo
v premišljevanju, pričevanju in molitvi. Vse to pa je bilo osredotočeno na evharistijo.
Vzdušje edinosti, vedrine in radosti, ki ga je bilo čutiti med verniki, je mogoče
pripisati edinole navzočnosti samega Jezusa v sredi med njimi.
Kot je nadaljeval
kardinal, je danes v svetu neverjetna žeja po Bogu, resnici in življenju. Zato ni
potrebno dvomiti, da bo žetev še naprej obilna, četudi se zdi, da je delavcev malo.
Prav tako ne bi smeli dvomiti, da je delo vseh, ki si prizadevajo spodbujati duhovne
poklice, »življenjskega pomena za poslanstvo Cerkve«. Prav premišljevanje o
evharistiji kot viru vsake poklicanosti predstavlja srce njihovega prizadevanja. V
evharistiji je Bog navzoč in prav tako je navzoča njegova ljubezen. Zato je nemogoče
ločiti pomoč drugim pri njihovem iskanju poklicanosti od osebne predanosti evharistiji.
Krščanska
poklicanost je kot neizrekljiv dialog med Gospodom in človeškimi bitji, med Božjo
ljubeznijo, ki kliče, in svobodo posameznikov, ki odgovarjajo tako, da ljubijo. To
je skrivnost poklicanosti, ki zadeva življenje vsakega kristjana. Jasneje pa se izraža
pri tistih, ki jih Kristus povabi, naj zapustijo vse in hodijo za njim. Poklicanost
v duhovništvo in posvečeno življenje ima poseben značaj, je še dejal kardinal. Gre
za izjemno intimnost in bližino. Naš svet potrebuje drzne, vesele in velikodušne glasnike
upanja – upanja v tem življenju in upanja za mir in radost v življenju, ki bo prišlo.
Ni res, da bi bila sedanja generacija mladih manj kot prejšnje odprta, velikodušna
in pripravljena na celostno podaritev svojega življenja za služenje evangeliju. Vendar
pa sta potrebna molitev in tudi zaupanje v lastno poklicanost. Potrebno je ponovno
prepoznati edinstveno identiteto posvečenega življenja. Potreben je pogum, da bi mlade
spodbudili, naj odgovorijo na Gospodov klic, naj se odločijo za korak razločevanja,
kaj je njegova volja; da bi jih spodbudili, naj svojo prihodnost gradijo na skali
vere.