2012-06-24 12:35:59

S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden


VATIKAN (nedelja, 24. junij 2012, RV) – »Dragi prijatelji, kadar molitev napaja naše duhovno življenje, postanemo zmožni v čisti vesti ohranjati tisto, kar sv. Pavel imenuje ''skrivnost vere''. Molitev kot način privajanja na biti skupaj z Bogom ustvarja moške in ženske, ki jih ne ženejo egoizem, želja po posedovanju, žeja po moči, ampak zastonjskost, želja po ljubezni, žeja po služenju, torej Bog. Samo tako se lahko prinese luč v temo sveta.« Ponovni poziv k molitvi je papež Benedikt XVI. izrekel med sredino splošno avdienco, ko je nadaljeval s katehezami o sv. Pavlu in njegovi molitvi, tokrat v Pismu Efežanom.

V molitvi prepoznavamo Božji načrt ljubezni do človeka
Bog nas je poklical v življenje, v svetost in ta izbira je pred samim stvarjenjem sveta. Od vedno smo v Božjem načrtu in v njegovih mislih. »Poklicanost k svetosti, torej v občestvo z Bogom, pripada večnemu načrtu Boga, načrtu, ki se razprostira skozi zgodovino in zaobjema vse moške in ženske sveta, kajti gre za univerzalni klic. Bog nikogar ne izključuje, njegov načrt je načrt ljubezni,« je dejal sveti oče. Pavel trdi, da nas je Bog vnaprej določil, da »bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci« (Ef 1,5). Apostol poudarja zastonjskost tega čudovitega Božjega načrta za človeštvo. Bog nas ni izbral zato, ker smo mi dobri, ampak ker je on dober. »V redni molitvi, v vsakodnevnem odnosu z Bogom, se tako kot sv. Pavel tudi mi naučimo prepoznavati na vedno jasnejši način znamenja tega načrta in tega delovanja: v lepoti Stvarnika, ki se kaže v njegovih stvaritvah. V molitvi se naučimo videti znamenja tega načrta usmiljenja na poti Cerkve. Tako rastemo v ljubezni do Boga ter odpiramo vrata, da bo Sveta Trojica prebivala v nas, nas razsvetlila, ogrela in vodila naše življenje,« je dejal Benedikt XVI.

Papež sprejel člane ROACO
»Dragi prijatelji ROACO, leto vere, ki sem ga napovedal ob 50. obletnici začetka drugega vatikanskega koncila, bo ponudilo rodovitne smernice ustanovam za pomoč vzhodnim Cerkvam, ki predstavljajo od Božje previdnosti poslano pričevanje o tem, kar nam govori Božja beseda: vera brez del je mrtva (Jak 2,17).« Tako je sveti oče v minulem tednu nagovoril člane Združenja ustanov za pomoč vzhodnim Cerkvam (ROACO). »Dejansko je sedanje gospodarsko in družbeno stanje, ki je privzelo globalne razsežnosti, tako delikatno, da navidez ne omogoča več dihanja gospodarsko razvitim področjem sveta. V še veliko bolj zaskrbljujoči meri pa to stanje bremeni zapostavljena področja in jim resno otežuje sedanjost in prihodnost.« Ta proces na poseben način vpliva tudi na Vzhod, ki je domovina starodavnih krščanskih tradicij. Ustvarja negotovost, ki je prisotna tudi na cerkveni ravni in na področju ekumenizma ter medverskega dialoga. Gre namreč za dejavnike, ki povzročajo rane v zgodovini in otežujejo mir, sobivanje narodov, spoštovanje človekovih pravic, zlasti verske svobode. Le-ta bi morala biti zagotovljena ne le v okvirih obredov, temveč tudi kar zadeva pastoralno, vzgojno in socialno delovanje. Torej v vseh vidikih, ki so nepogrešljivi za učinkovitost.

Papež kolumbijskim škofov: Poživiti je treba vero in okrepiti solidarnost
»Kolumbija ni imuna na posledice pozabe Boga,« je poudaril papež škofom te latinskoameriške države, ki so v teh dneh bili v Vatikanu na obisku ad limina apostolorum. Benedikt XVI. je dejal, da je tudi Kolumbijo dosegla kriza duhovnih in moralnih vrednot, ki pušča negativne posledice v tamkajšnji družbi. Zato je neobhodno prebuditi v vernikih zavest, da so Božji učenci in misijonarji. »Naraščajoči verski pluralizem je tisti dejavnik, ki zahteva resen premislek glede vedno aktivnejših binkoštnih in protestantskih skupnosti, ne le v Kolumbiji, ampak v mnogih delih Latinske Amerike, kar ne more biti spregledano in podcenjevano«. Papež je pozval k očiščenju in poživitvi vere preko vodstva Svetega Duha in s pomočjo novega pastoralnega zagona. Ljudje mnogokrat ne zapuščajo Cerkev zaradi doktrinalnih, dogmatskih in teoloških razlogov, ampak zaradi svojih doživetij, pastoralnih izkušenj in metodoloških problemov Cerkve. Gre za to, da verniki postanejo boljši kristjani, dobrohotnejši in prijaznejši v župnijah in skupnostih, je dejal papež in izpostavil pomen katehez za mlade in odrasle, poučevanje katoliškega nauka v katoliških šolah in na univerzah ter spodbujanje marijanske pobožnosti. »Spodbujanje vedrega in odprtega srečevanja z drugimi kristjani, ne da bi se pri tem izgubila lastna identiteta, lahko prav tako prispeva k izboljšanju odnosov z njimi in preseganju nezaupanja in nekoristnih sporov,« je poudaril papež.

Nauk Cerkve sega tudi na področje kmetovanja
»Družba, ekonomija, delo ne predstavljajo zgolj sekularnih okolij, krščansko sporočilo jim ni tuje.« S temi besedami je Benedikt XVI. nagovoril člane Združenja italijanskih kmetijskih proizvajalcev Coldiretti. Dejal jim je, da so tudi njihove dejavnosti lahko prostor, ki ga duhovno bogati evangelij. Cerkev namreč vedno opozarja, kako nujna je skrb za človeka in okolje, v katerih živi in dela, z namenom da bi sama postajala vse bolj človeška. Združenje Coldiretti je ustanovil Paolo Bonomi, in sicer prav v luči evangelija ljubezni in cerkvenega družbenega nauka. Bil je izredno pozoren do kmetovalcev in znal jim je ponuditi smernice ter jasna merila, ki so ostala veljavna vse do današnjih dni. »Danes ste na vrsti vi, da ostanete zvesti tem vrednotam in se lotite pogumnega dialoga s spremenjenimi družbenimi pogoji.« Sveti oče je nadaljeval, da se od njih danes zahteva nova odgovornost v odnosu do sveta kmetijstva. Vsi se morajo čutiti vključene v poslanstvo, da vedno delujejo s potrpežljivostjo in daljnovidnostjo, da izpostavljajo najplemenitejše in ključne vidike človeške osebe. To so »čut dolžnosti, sposobnost delitve in požrtvovalnosti, solidarnost, spoštovanje upravičenih potreb po počitku in telesni ter še bolj duhovni prenovi«.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.