Msgr. Bux: V središču bogoslužja je Bog in ne človek
VATIKAN (sreda, 20. junij 2012, RV) – Papež je v video sporočilu, namenjenem
udeležencem mednarodenga evharističnega kongresa na Irskem, med drugim izpostavil,
da je namen drugega vatikanskega koncila glede prenove bogoslužja bil deležen mnogega
nerazumevanja in nepravilnosti. Reforma je hotela ljudi usmeriti v osebno srečanje
z Gospodom, ki je navzoč v evharistiji, je dejal papež, a obnova je ostala na zunanji
ravni. Kako je do tega prišlo je za Radio Vatikan pojasnil msgr. Nicola Bux, predavatelj
na apuljski teološki fakulteti in svetovalec pri kongregacijama za nauk vere ter za
bogoslužje.
Kot je dejal, se je to, kar se je zgodilo na družbeni in moralni
ravni, torej padec etike kot vertikalne dimenzije, zgodilo tudi z bogoslužjem. Bogoslužje
ni bilo več razumljeno kot čaščenje Boga, kot ga je on sam določil, ampak je postalo
naša zahteva, da mi sami ustvarimo bogočastje in častimo Boga v skladu z našimi navadami
in običaji. Že prerok Izaija trdi: Iz mojega čaščenja so naredili delo človeških rok,
zato je bogoslužje postalo neke vrsta zabava, kot je zapisal papež še kot teolog.
Msgr. Nicola Bux dodaja, da se danes na nek način ponovno postavlja v ospreje načelo,
da bogoslužje ni neka dobrina, ki je nam na razpolago, kjer je mogoče početi to, kar
je nam všeč, kamor lahko vnesemo to, kar mi hočemo, in odstranimo to, kar nam ne ustreza.
Bogoslužje je javno dejanje Cerkve in ga torej ureja Sveti sedež. To je drugi vatikanski
koncil jasno poudaril v konstituciji o liturgiji, kjer piše, da glede bogoslužja ne
sme nihče drug, niti duhovnik, ničesar dodati, odvzeti ali spremeniti na svojo pobudo.
To, kar se je zgodilo, je bilo ravno tisto, kar koncil ni hotel in kar papež tudi
obsoja, je dodal msgr. Bux.
Bogoslužna prenova drugega vatikanskega koncila
torej še vedno traja. Msgr. Bux izpostavlja, da je tudi bogoslužje, tako kot vse življenje
Cerkve, vedno v procesu trajnega spreminjanja, reforme – vendar pa gre za reformo,
ne za neko revolucijo. Mnogi so namreč reformo razumeli kot revolucijo ter v središče
bogoslužja namesto Boga hoteli postaviti človeka z njegovimi pričakovanji in voljo
ter tako pozabili, da je dejanski protagonist Gospod. Papež je dejal, da je kriza
Cerkve odvisna v veliki meri tudi od razpadanja bogoslužja, do tega pa pride takrat,
ko človek naredi Boga po svoji podobi in tako padejo tudi vse zapovedi, je še dodal
msgr. Bux.