Cerkev v Kolumbiji: Po poti miru in sprave v luči evangelija

VATIKAN (sobota, 16. junij 2012, RV) – Mir in sprava predstavljata največja izziva, s katerima se mora spoprijeti Cerkev v Kolumbiji, državi, ki je že več desetletij zaznamovana s konflikti in stalnim nasiljem s strani gverilskih upornikov, paravojaških skupin in trgovine z mamili. Na tej poti iskanja miru je tudi katoliška Cerkev v Kolumbiji plačala svoj davek. Dovolj je spomniti, da so bili v zadnjih letih ubiti številni duhovniki, diakoni in laiki ter dva tamkajšnja škofa. Kljub temu Cerkev ne neha z oznanjevanjem evangelija in njegovih načel ter ves čas obsoja nasilje, širjenje revščine med ljudmi in družbeno nepravičnost. Cerkev je vedno zagotavljala svojo pomoč in želela biti posredovalka med različnimi nasprotnimi si stranmi. Danes se Kolumbija po številu katoličanov med državami umešča na sedmo mesto, zelo je aktivna na področju vzgoje in izobraževanja ter pri različnih oblikah socialne pomoči. Kljub temu, se na obzorju pojavljajo nevarnosti kot so sekularizem, moralni relativizem, gospodarska kriza, grožnje dostojanstvu človeškega življenja. Škofje se na vse to po svojih močeh odzivajo z evangelizacijo, kar je v intervjuju za vatikanski časopis L'Osservatore Romano zatrdil tudi bogotski nadškof in predsednik Kolumbijske škofovske konference Rubén Salazar Gómez. Kolumbijski škofje se namreč od 14. do 25. junija nahajajo v Rimu na obisku ad limina apostolorum, med katerim bodo obiskali grobove sv. Petra in Pavla, se srečali s predstavniki posameznih vatikanskih dikasterijev ter prav tako s svetim očetom.

»Predvsem želimo začeti pri evangeliju,« je zatrdil nadškof Gómez. »Prizadevamo si, da bi evangelij prispel v vsak, še tako odročen kotiček Kolumbije. Želimo, da bi vsi Kolumbijci spoznali vladarja miru, ki vabi k življenju v pravičnosti in solidarnosti.« Evangelizacija je tesno povezana z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo, s katero si Cerkev prizadeva širiti vrednote kot sta mirno sobivanje in demokracija, zelo pa je tudi prisotna pomoč žrtvam raznih konfliktov. Bogotski nadškof je izpostavil, da je v evangelizacijo vključenih mnogo vernikov laikov; nihova vloga je odločilnega pomena, saj z njihovo pomočjo evangelij doseže vse dele države. Zato Cerkev veliko vlaga v njihovo formacijo, da bi bili zares pristni pričevalci Božje ljubezni.

Na družbeni ravni v Kolumbiji obstajajo velike razlike med zelo revnimi in zelo bogatimi sloji prebivalstva. Nadškof Gómez je glede tega zatrdil, da si država sicer prizadeva spremeniti nastale razmere, čeprav so še daleč od tega, da bi družba bila utemeljena na enakosti. Če ne drugo, si po nadškofovih besedah začne utirati pot ideja, da so nujno potrebne temeljite družbene in ekonomske reforme. »Cerkev s svoje strani ne more drugo, kot širiti družbeni nauk in ga predlagati kot razvojni model pravičnejše in bolj uravnotežene družbe,« je dejal nadškof Gómez.

Med drugim je še spregovoril o problemu preseljevanja prebivalcev iz podeželja v mesta. Po njegovih besedah bi bilo treba ustvariti boljše pogoje za delo in življenje poljedelcev, da tako ne bi bili prisiljeni zapustiti svojo zemljo. Obenem je zelo pomembno, da se v mestih oblikujejo različne oblike sprejemanje priseljencev, da se bodo lahko ustrezno vključili v novo okolje in družbeno življenje. Na to je Cerkev v Kolumbiji še posebej pozorna.

Audio: