Papež na otvoritvi pastoralnega simpozija rimske škofije: Krst je zagotovilo dobrega življenja

RIM (torek, 12. junij 2012, RV) – V baziliki sv. Janeza v Lateranu se je včeraj zvečer začel tridnevni pastoralni simpozij rimske škofije. Letos je v središču predavanj in pogovorov krst – tema simpozija se namreč glasi: Pojdite in jih naredite za moje učence, krščujte jih in učite. Ponovno odkrivanje lepote krsta. Tudi letos je simpozij z uvodnim govorom odprl papež Benedikt XVI., ki je tudi škof rimske škofije. Pojasnil je bogastvo krsta kot Božjega daru, ki iz nas dela brate in sestre ter prav tako predstavlja prvo stopnjo vstajenja.

Krst kot nova pripadnost Bogu, povezanost z občestvom in prvi korak vstajenja
Krst pomeni povezanost z Bogom, novo in edinstveno pripadnost Bogu, potopitev v samega Boga. To po papeževih besedah pusti določene posledice. Kot prva posledica krsta je to, da Bog postane prioriteta in središče našega življenja. Bog nam ni več daleč, ni predmet razprave o tem ali obstaja ali ne. Mi smo v Bogu in Bog je v nas, Bog je okolje mojega življenja, je zatrdil papež. Druga posledica krsta je, da postati kristjan v določenem smislu pomeni pasivnost. Nisem jaz tisti, ki iz sebe naredim kristjana, ampak je Bog tisti, ki iz mene naredi svojega človeka, Bog me prime za roko in uresničuje moje življenje v novi razsežnosti. Moja odločitev je nedvomno potrebna, a predvsem Bog je tisti, ki deluje. Ta pasivnost kaže na skrivnost križa, da namreč samo tako, da umiram svojemu egoizmu in stopim iz sebe, sem lahko kristjan. Kot tretjo posledico krsta je papež izpostavil povezanost z brati in sestrami. Krst me namreč umesti v skupnost in razbije mojo osamo. Če sem v Bogu, potem sem prav tako v občestvu z drugimi. Biti krščen ni nikoli osamljeno dejanje, ampak pomeni biti v povezanosti in solidarnosti s celotnim Kristusovim telesom, z vso skupnostjo bratov in sester. In navsezadnje, krst je prva stopnja vstajenja. Potopljeni v Boga smo že potopljeni v neuničljivo življenje, torej se že začne vstajenje, smo že živi v nesmrtnem življenju. Krst je torej prvi korak vstajenja, je vstop v neuničljivo življenje Boga, je dejal papež.

Obred zakramenta: materija in beseda
Benedikt XVI. je med drugim pojasnil tudi obred zakramenta krsta, ki je sestavljen iz dveh elementov: iz materije, torej vode, in iz besede. Krščanstvo ni samo neka duhovna stvar, ni le subjektivno čustvo, volja, ideja, ampak je vesoljna stvarnost. Papež je izpostavil, kako pomembno je, da je materija, da je telo del naše vere. Vera ni samo duhovna, kajti Bog nas je umestil v celotno stvarnost vesolja in to vesolje spreminja ter ga priteguje k sebi. Glede besede kot sestavnega dela obreda krsta je sveti oče spomnil, da je ta sestavljena iz odpovedi, obljube in prošnje. Pomembno je, da te besede ne ostanejo le besede, ampak naša življenjska pot. Gre za stvari, ki trajajo vse naše življenje, kajti vedno smo na poti krsta. Krst namreč ni dejanje nekega trenutka, ampak je pot vsega našega življenja.

Krst otrok?
Ob koncu se je papež dotaknil še teme krščevanja otrok. Pogosto se namreč sprašuje, ali je prav, da se krščuje otroke, ali lahko odrasli določijo otroku, katero religijo bo živel, ali mu ne bi morali pustiti, da se sam odloči. Benedikt XVI. je dejal, da ta vprašanja kažejo, kako v krščanski veri več ne vidimo novega in resničnega življenja, ampak le eno od izbir ali pa tudi breme, ki ga vsilimo drugemu brez njegove privolitve. A resničnost je drugačna, je poudaril papež. Življenje samo nam je dano brez možnosti, da bi izbirali ali ga želimo ali ne. Nikogar se ne more vprašati, hočeš biti rojen ali ne. V resnici se vprašanje glasi: Ali je prav dati življenje na ta svet, ne da bi imeli pristanek nanj? Po prepričanju Benedikta XVI. je mogoče in je prav samo, če skupaj z življenjem lahko damo tudi zagotovilo, da je življenje, ob vseh problemih sveta, dobro, da je dobro živeti, da obstaja zagotovilo, da je življenje varovano s strani Boga in da je resnični dar. Samo vnaprejšnje zagotovilo smisla upravičuje vnaprejšnje življenje. Krst kot zagotovilo Božjega dobrega, kot vnaprejšnja napoved smisla Božjega 'da', ki varuje vse življenje, upravičuje tudi vnaprejšnje življenje. Krst otrok torej ni proti svobodi, ampak je potreben ravno zato, da se upraviči dar življenja, je poudaril papež. Samo življenje, ki je v Božjih rokah, v Kristusovih rokah, potopljeno v ime trinitaričnega Boga je nedvomno dobro in se lahko dá brez pomislekov. In tako smo hvaležni Bogu, ki nam je dal ta dar, ki nam je dal samega sebe, je sklenil Benedikt XVI. in še dodal, da je naš izziv v tem, da ta dar živimo, da ga po krstu zares živimo na poti odpovedi in pristanka ter tako živimo dobro.

Audio: