Kardinal Koch: Odnos med evharistijo in cerkvenim občestvom z ekumenskega vidika
DUBLIN (petek, 8. junij 2012, RV) – Odnos med evharistijo in cerkvenim občestvom
z ekumenskega vidika: to je bil naslov predavanja, ki ga je imel danes dopoldne na
mednarodnem teološkem simpoziju na Irskem kardinal Kurt Koch, predsednik Papeškega
sveta za pospeševanje edinosti med kristjani. Simpozij poteka med 6. in 9. junijem,
in sicer kot priprava na mednarodni evharistični kongres, ki se bo začel v nedeljo
v Dublinu. Posvečen je 50. obletnici začetka drugega vatikanskega koncila.
Kardinal
Koch je svoje predavanje začel s svetopisemskimi besedami: »Kar smo torej videli
in slišali, oznanjamo tudi vam, da bi bili tudi vi v občestvu z nami – in mi smo v
občestvu z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom.« (1 Jn 1,3) V teh globoko
pomenljivih besedah iz Prvega Janezovega pisma lahko najdemo vse bistvene razsežnosti
krščanskega razumevanja občestva. So pa tudi ključna teološka predstava, ki je po
drugem vatikanskem koncilu služila za bolj jasno opisovanje osnovne narave krščanske
Cerkve. Glede na koncilski nauk, utemeljen na omenjenih Janezovih besedah, je izhodišče
za vsako občestvo srečanje z Jezusom Kristusom, učlovečenim Božjim Sinom. Le preko
tega srečanja se rodi tudi občestvo med ljudmi, ki se opira na občestvo s Troedinim
Bogom.
Pomen občestva najbolje pride do izraza in se tudi uresniči v trenutku
obhajanja evharistije. To se na zelo lep način izraža v geslu letošnjega mednarodnega
evharističnega kongresa Evharistija: občestvo s Kristusom in med nami. Pri
evharistiji se ne združi z vstalim Kristusom, navzočem v kruhu, le posamezen kristjan.
Ko si delijo Kristusovo telo, se s soudeležbo pri evharistiji verniki združijo tudi
v občestvu med seboj.
V svojem jedru 'Kristusovo telo' kot evharistični dar
in 'Kristusovo telo' kot cerkveno občestvo vseh krščenih »oblikujeta en sam nedeljiv
zakrament«. Ta neločljiva edinost Cerkve in evharistije ima globoke svetopisemske
korenine. Jasno so vidne že pri zadnji večerji. Občestveni značaj le-te in s tem tudi
izvor cerkvene razsežnosti evharistije se najprej izrazi v obredu lomljenja kruha.
Vsi, ki si delijo kruh, so povezani v isto občestvo, pripadajo Božjemu občestvu. To
postane še bolj vidno, ko si delijo isti kelih. Piti iz skupnega keliha je znamenje
globoke solidarnosti. Apostol Pavel, kadar govori o Gospodovi zadnji večerji, običajno
uporablja besede »kadar se zberete kot Cerkev«. Obhajati evharistijo torej
pomeni predvsem »priti skupaj«. Cerkev je v svojem bistvu evharistični zbor.
Kardinal Koch je spomnil na besede papeža Benedikta XVI.: »Če se nekdo nikoli
ne udeleži bratskega obeda kristjanov, ga ni mogoče smatrati kot člana krščanske
bratske skupnosti.«
Vse to pa ima v posameznih krščanskih Cerkvah in cerkvenih
skupnostih seveda različne značaje. Tega se je na poti ekumenskega dialoga treba vedno
zavedati. Vseeno pa obstajajo tudi skupne točke. »Le z vidika evharistije postane
vidno najgloblje bistvo Cerkve: vsaka lokalna Cerkev, ki obhaja evharistijo, je v
celoti Cerkev, toda nobena lokalna Cerkev ni celotna Cerkev.« Pri tem gre za razsežnost
katolištva v prvotnem pomenu besede. To je bilo lepo vidno v zgodnji Cerkvi, ko so
obstajala t. i. občestvena pisma. Vsak kristjan, ki je odšel na pot, je imel s seboj
potrdilo svoje evharistične skupnosti. Z njegovo pomočjo je bil deležen gostoljubnosti
v katerikoli krščanski skupnosti. Kristjan je lahko doma kjerkoli prav na podlagi
evharistije. Soudeležba pri evharistiji nakazuje združitev v enem Kristusu in s tem
tudi zedinjanje vseh obhajancev v vesoljnem občestvu Cerkve.
Kardinal Koch
je nazadnje izpostavil prepričanje, da ne more biti evharističnega bratstva brez cerkvenega
občestva in obratno. Gre namreč za notranjo, resnično edinost. To postane nekoliko
bolj razumljivo na podlagi odnosa med krstom in evharistijo, kot ga razlaga drugi
vatikanski koncil. Vsi kristjani se Cerkvi pridružijo s krstom. A ta je le začetek
in izhodišče. Usmerjen je proti polnosti življenja v Kristusu, celostni izpovedi vere
in proti dokončni soudeležbi v evharističnem občestvu. Medtem ko krst »zagotavlja
temeljno, a nepopolno občestvo med kristjani«, po drugi strani ostaja usmerjen
proti »obhajanju evharistije kot polnosti in vrhuncu cerkvene edinosti«. Tako
definiran odnos med krstom in evharistijo omogoča opredelitev položaja ekumenizma
v današnjem času. Le-ta vse kristjane in vse Cerkve zavezuje, da krst vzamejo resno
in na podlagi tega skupnega temelja zorijo v ekumenskem zbliževanju, tako da se bo
približala tudi ura, ko se bomo lahko skupaj zbrali ob Gospodovi mizi.