Kardinal Koch: Odnos med evharistijo in cerkvenim občestvom z ekumenskega vidika

DUBLIN (petek, 8. junij 2012, RV) – Odnos med evharistijo in cerkvenim občestvom z ekumenskega vidika: to je bil naslov predavanja, ki ga je imel danes dopoldne na mednarodnem teološkem simpoziju na Irskem kardinal Kurt Koch, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani. Simpozij poteka med 6. in 9. junijem, in sicer kot priprava na mednarodni evharistični kongres, ki se bo začel v nedeljo v Dublinu. Posvečen je 50. obletnici začetka drugega vatikanskega koncila.

Kardinal Koch je svoje predavanje začel s svetopisemskimi besedami: »Kar smo torej videli in slišali, oznanjamo tudi vam, da bi bili tudi vi v občestvu z nami – in mi smo v občestvu z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom.« (1 Jn 1,3) V teh globoko pomenljivih besedah iz Prvega Janezovega pisma lahko najdemo vse bistvene razsežnosti krščanskega razumevanja občestva. So pa tudi ključna teološka predstava, ki je po drugem vatikanskem koncilu služila za bolj jasno opisovanje osnovne narave krščanske Cerkve. Glede na koncilski nauk, utemeljen na omenjenih Janezovih besedah, je izhodišče za vsako občestvo srečanje z Jezusom Kristusom, učlovečenim Božjim Sinom. Le preko tega srečanja se rodi tudi občestvo med ljudmi, ki se opira na občestvo s Troedinim Bogom.

Pomen občestva najbolje pride do izraza in se tudi uresniči v trenutku obhajanja evharistije. To se na zelo lep način izraža v geslu letošnjega mednarodnega evharističnega kongresa Evharistija: občestvo s Kristusom in med nami. Pri evharistiji se ne združi z vstalim Kristusom, navzočem v kruhu, le posamezen kristjan. Ko si delijo Kristusovo telo, se s soudeležbo pri evharistiji verniki združijo tudi v občestvu med seboj.

V svojem jedru 'Kristusovo telo' kot evharistični dar in 'Kristusovo telo' kot cerkveno občestvo vseh krščenih »oblikujeta en sam nedeljiv zakrament«. Ta neločljiva edinost Cerkve in evharistije ima globoke svetopisemske korenine. Jasno so vidne že pri zadnji večerji. Občestveni značaj le-te in s tem tudi izvor cerkvene razsežnosti evharistije se najprej izrazi v obredu lomljenja kruha. Vsi, ki si delijo kruh, so povezani v isto občestvo, pripadajo Božjemu občestvu. To postane še bolj vidno, ko si delijo isti kelih. Piti iz skupnega keliha je znamenje globoke solidarnosti. Apostol Pavel, kadar govori o Gospodovi zadnji večerji, običajno uporablja besede »kadar se zberete kot Cerkev«. Obhajati evharistijo torej pomeni predvsem »priti skupaj«. Cerkev je v svojem bistvu evharistični zbor. Kardinal Koch je spomnil na besede papeža Benedikta XVI.: »Če se nekdo nikoli ne udeleži bratskega obeda kristjanov, ga ni mogoče smatrati kot člana krščanske bratske skupnosti.«

Vse to pa ima v posameznih krščanskih Cerkvah in cerkvenih skupnostih seveda različne značaje. Tega se je na poti ekumenskega dialoga treba vedno zavedati. Vseeno pa obstajajo tudi skupne točke. »Le z vidika evharistije postane vidno najgloblje bistvo Cerkve: vsaka lokalna Cerkev, ki obhaja evharistijo, je v celoti Cerkev, toda nobena lokalna Cerkev ni celotna Cerkev.« Pri tem gre za razsežnost katolištva v prvotnem pomenu besede. To je bilo lepo vidno v zgodnji Cerkvi, ko so obstajala t. i. občestvena pisma. Vsak kristjan, ki je odšel na pot, je imel s seboj potrdilo svoje evharistične skupnosti. Z njegovo pomočjo je bil deležen gostoljubnosti v katerikoli krščanski skupnosti. Kristjan je lahko doma kjerkoli prav na podlagi evharistije. Soudeležba pri evharistiji nakazuje združitev v enem Kristusu in s tem tudi zedinjanje vseh obhajancev v vesoljnem občestvu Cerkve.

Kardinal Koch je nazadnje izpostavil prepričanje, da ne more biti evharističnega bratstva brez cerkvenega občestva in obratno. Gre namreč za notranjo, resnično edinost. To postane nekoliko bolj razumljivo na podlagi odnosa med krstom in evharistijo, kot ga razlaga drugi vatikanski koncil. Vsi kristjani se Cerkvi pridružijo s krstom. A ta je le začetek in izhodišče. Usmerjen je proti polnosti življenja v Kristusu, celostni izpovedi vere in proti dokončni soudeležbi v evharističnem občestvu. Medtem ko krst »zagotavlja temeljno, a nepopolno občestvo med kristjani«, po drugi strani ostaja usmerjen proti »obhajanju evharistije kot polnosti in vrhuncu cerkvene edinosti«. Tako definiran odnos med krstom in evharistijo omogoča opredelitev položaja ekumenizma v današnjem času. Le-ta vse kristjane in vse Cerkve zavezuje, da krst vzamejo resno in na podlagi tega skupnega temelja zorijo v ekumenskem zbliževanju, tako da se bo približala tudi ura, ko se bomo lahko skupaj zbrali ob Gospodovi mizi.

Audio: