Danes goduje sv. Bonifacij: Vabilo vsem nam, da se čutimo soodgovorne za prihodnost
Cerkve
VATIKAN (torek, 5. junij 2012, RV) – »Vedno me navduši njegova izjemna gorečnost
za evangelij. Pri štiridesetih letih odide iz lepega in plodnega meniškega življenja,
da bi oznanjal evangelij preprostim, barbarom; pri osemdesetih gre znova v pokrajino,
kjer sluti svoje mučeništvo. Ko primerjamo njegovo živo vero, njegovo gorečnost za
evangelij z našo pogosto tako mlačno in birokratsko vero, vidimo, kaj nam je treba
storiti in kako obnoviti svojo vero, da bi dali svojemu času v dar dragoceni biser
evangelija.« To so besede papeža Benedikta XVI. o svetem Bonifaciju, katerega
god Cerkev obhaja na današnji dan. Papež je o njem spregovoril v eni izmed svojih
sredinih katehez leta 2009.
Bonifacij je bil škof in mučenec, veliki misijonar
ter »apostol Nemčije«. Rodil se je v Wessexu okrog leta 675. Krščen
je bil kot Winfrid. Vstopil je v samostan. Po duhovniškem posvečenju je začutil klic
v apostolat med pogani na celini. Po prvem neuspelem poskusu je odšel v Rim, kjer
mu je papež Gregorij II. nadel novo ime, Bonifacij (kar pomeni 'dobrodelnik'), ter
mu namenil poslanstvo oznanjevanja evangelija med germanskimi ljudstvi.
Sveti
oče je poudaril, da je po »Bonifacijevi zaslugi zacvetela tista človeška
kultura, ki je ni mogoče ločiti od vere«. Med drugim nam je zapustil tudi pomembna
intelektualna dela. Osrednje mesto v njegovem nauku in dejavnostih ima Božja beseda.
Le-to je »živel in jo razlagal v veri Cerkve vse do mučeništva. Božja
beseda ga je prevzela tako strastno, da je čutil, kako jo mora nujno
ponesti tudi drugim.« Še ena pomembna značilnost Bonifacijevega življenja po papeževih
besedah je »njegovo zvesto občestvo z apostolskim sedežem, ki je bilo trdna opora
njegovega misijonskega dela«. Ker je z Rimom povezal Anglijo, Nemčijo in Francijo,
je »odločilno prispeval h krščanskim koreninam Evrope«. Tretja Bonifacijeva
značilnost pa je spodbujanje »srečanja med rimsko-krščansko in germansko kulturo«.
»Pogumno
Bonifacijevo pričevanje je vabilo vsem nam, da v svojem življenju sprejmemo
Božjo besedo kot temeljno oporo, da ljubimo Cerkev, da se čutimo soodgovorne
za njeno prihodnost, da si prizadevamo za njeno edinost okrog Petrovega naslednika.
Obenem nas spominja,« je še poudaril papež Benedikt XVI., »da krščanstvo, s
tem ko spodbuja širjenje kulture, pospešuje človekov napredek. Od nas je torej odvisno,
ali bomo dorasli tako dragoceni dediščini in jo bomo znali narediti rodovitno v korist
prihodnjih rodov.«