Sveti oče po koncertu v operni hiši Scala: Dobri oče je le nad zvezdnatim nebom?
MILANO (sobota, 2. junij 2012, RV) – Sveti oče se je včeraj zvečer udeležil
koncerta v milanski operni hiši Scala. Skupaj z uradnimi delegacijami 7. svetovnega
srečanja družin je prisluhnil Beethovnovi Deveti simfoniji. Po koncertu je
papež zbrane tudi nagovoril. Poudaril je, da glasbeni in kulturni pomen Scale presega
le Milano in Italijo, saj predstavlja oporno točko za cel svet. Vseeno pa je ta ustanova
globoko povezana z mestom. Ko je bila stavba po drugi svetovni vojni obnovljena, je
postala znamenje upanja tudi za prenovo življenja v mestu.
Papež Benedikt XVI.
je svoj nagovor nato posvetil Ludwigu van Beethovnu in slišani skladbi. Opozoril je
na skladateljeve besede: »O, prijatelji, nikar teh zvokov, temveč vse bolj
prijetne in radostne zapojmo!« Te besede v skladbi na nek način »obrnejo
stran« in vpeljejo glavno temo, ki je Schillerjeva Oda radosti. Beethoven v svoji
glasbi začrta »idealen pogled na človeštvo«. Le-ta ni povsem krščanski, je
poudaril sveti oče. Vseeno pa opeva radost »bratskega sobivanja med narodi, zmage
nad sebičnostjo«. Izraža željo, da bi bila pot človeštva zaznamovana z ljubeznijo.
In to je vabilo, ki je namenjeno vsem, onstran vsake pregrade in vsakega prepričanja.
Na
včerajšnjem koncertu so se zbrale osebe iz skoraj vseh narodov sveta. Zamišljen je
bil kot vesel dogodek, praznovanje. Vendar pa je nanj padla senca potresa, ki je številnim
prebivalcem Italije prinesel mnogo trpljenja. Besede iz Schillerjeve pesnitve Oda
radosti tako lahko zvenijo prazne ali celo neresnične. »Tudi domneva, da
nad zvezdnatim nebom prebiva dobri oče, se nam zdi sporna. Dobri oče je le nad zvezdnatim
nebom? Njegova dobrota ne seže sem do nas?« V tem trenutku Beethovnove besede
»Prijatelji, nikar teh zvokov« lažje obrnemo na Schillerjeve, ki jim sledijo
v nadaljevanju skladbe. »Ne potrebujemo nestvarnega govora o Bogu, ki je daleč,
in o bratstvu, ki ni obvezujoče. Iščemo Boga, ki je blizu. Iščemo bratstvo, ki sredi
trpljenja podpira drugega in nam tako pomaga iti dalje.« Bog je sredi našega trpljenja,
trpi z nami in za nas. On je naredil ljudi, ki so zmožni deliti trpljenje z drugimi
in ga preoblikovati v ljubezen. K temu pa je po papeževih besedah klical tudi včerajšnji
koncert.
Izbira Beethovnove Devete simfonije pušča sporočilo o temeljnih
vrednotah solidarnosti, bratstva in miru: »Zdi se mi, da je to sporočilo dragoceno
tudi za družino, kajti v družini se prvikrat doživi, kako človeška oseba ni ustvarjena,
da bi živela zaprta sama v sebi, ampak v odnosih z drugimi; v družini se razume, da
samouresničitev ni v tem, da sebe postavimo v središče, da nas vodi
sebičnost, ampak je v podaritvi samega sebe; v družini se začne v srcu prižigati luč
miru, ki naj bi razsvetlila ta naš svet.«