Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za nedeljo Svete Trojice
Po velikonočnem času, ki je dosegel višek v praznovanju binkošti, so v bogoslužju
predvideni trije Gospodovi prazniki: najprej slovesni praznik Svete Trojice, prihodnji
četrtek slovesni praznik Svetega rešnjega Telesa in Svete rešnje Krvi ter drugi petek
praznik Srca Jezusovega. Vsak od teh bogoslužnih praznikov poudari enega od vidikov,
s katerimi zajamemo vso skrivnost krščanske vere: resničnost Troedinega Boga, zakrament
svete evharistije, ter božje-človeško središče Kristusove osebe. V resnici so to vidiki
ene same zveličavne skrivnosti, ki v nekem smislu povzamejo vso pot Kristusovega razodetja
od učlovečenja do smrti in vstajenja, pa vse do vnebohoda in daru Svetega Duha.
Danes
zremo Sveto Trojico takšno, kakršno nam je dal spoznati Jezus, ki nam je namreč razodel,
da je Bog ljubezen 'ne eden v eni sami osebi, ampak v treh osebah ene božje narave'
(hvalospev): da je Stvarnik in usmiljeni Oče; da je Edinorojeni Sin, večna učlovečena
Modrost, ki je za nas umrl in vstal; in končno, da je Sveti Duh, ki vodi vesolje in
zgodovino k dokončnemu osredinjenju. Tri osebe so en Bog, ker Oče je ljubezen, Sin
je ljubezen in Sveti Duh je ljubezen. Bog je ves in samo ljubezen, najčistejša, neskončna
in večna ljubezen. Ne živi v neki neizmerni osamljenosti, temveč je neusahljivi vir
življenja, ki se brez prestanka podarja in posreduje. To lahko do neke mere zaslutimo,
ko opazujemo tako makrokozmos: naš svet, planete, zvezde, galaksije, kot mikrokozmos:
celice, atome, osnovne delčke. V vsem tem, kar obstaja, je v nekem smislu vtisnjeno
'ime' Svete Trojice, saj je vse, kar je, vse do zadnjega delčka, v odnosu in
s tem odseva Boga, ki je odnos in s tem odseva stvariteljsko Ljubezen. Vse izhaja
iz ljubezni, teži k ljubezni in se giblje zaradi ljubezni, seveda z različnimi stopnjami
zavesti in svobode. 'Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej
zemlji! (Ps 8,2), vzklika psalmist. Ko Sveto pismo govori o imenu, misli na Boga
samega, na njegovo najresničnejšo istovetnost, istovetnost, ki odseva v vsem stvarstu,
v katerem vsako bitje, že iz dejstva, da obstaja ter iz tega iz česar je ustvarjeno,
kaže na presegajoče počelo, na večno in neskončno Življenje, ki se podarja, ali če
rečemo z eno besedo: na Ljubezen. Sveti Pavel je pred Areopagom v Atenah dejal: 'Zakaj
v njem živimo, se gibljeno in smo' (Apd 17,28). Največji dokaz, da smo ustvarjeni
po podobi Svete Trojice, je ta, da nas samo ljubezen osrečuje, saj smo v odnosu zato,
da ljubimo in živimo zato, da smo ljubljeni.
Apostolom je vstali Jezus zaupal
tole poslanstvo: 'Pojdite torej in učite vse narode. Krščujte jih v imenu
Očeta in Sina in Svetega Duha' (Mt 28,19) in jim zagotovil: 'Glejte,
jaz sem z vami vse dni do konca sveta' (Mt 28,20).