MILANO (petek, 1. junij 2012, RV) – Sveti oče je zbranim pred milansko katedralo
danes dejal, da simbol njihovega mesta, katedrala, vabi k dvigovanju pogleda navzgor,
proti Bogu. Prav to pa tudi že od vedno zaznamuje Milano, ki je križišče narodov in
kultur. Vedno je znalo modro povezovati ponos na lastno identiteto in sposobnost sprejemanja
pozitivnih prispevkov v zgodovini. Mesto je tudi danes poklicano odkrivati to svojo
vlogo in biti »znanilec razvoja in miru za celo Italijo«. Papež je posebej
izpostavil pomen solidarnosti. Zahvalil se je za vse, kar milanska nadškofija dela
za družine, ki jih je prizadela finančna kriza, in za vse, kar je skupaj s civilno
družbo storila za prizadete v nedavnem potresu.
V svojem prvem nagovoru med
apostolskim obiskom v lombardijski prestolnici je Benedikt XVI. nato spomnil na sv.
Ambroža. Le-ta je vedno ohranjal močne vezi s Cerkvijo v Rimu, od koder je izvirala
njegova družina. Njegova pastoralna modrost in njegov nauk o pravovernosti ter krščanskem
življenju sta zapustila »neizbrisne sledi« v vesoljni Cerkvi in Cerkvi v Milanu.
Slednja je zato poklicana, da v polnosti živi vesoljnost ene Cerkve, da pričuje zanjo
in da jo tudi bogati. Bogastvo in identiteta milanske Cerkve se posebej jasno izražata
preko velikih pastirjev, ki so jo v preteklosti vodili. Papež je v nadaljevanju spomnil
na nekatere izmed njih.
Sveti Karel Boromejski je bil »oblikovalec zavesti
in narodnih navad«. In sicer tako preko svojega obširnega delovanja, ukoreninjenega
v globoki združenosti z Bogom, kot tudi preko osebne zgledne strogosti v življenju.
Za Milano pa so bile pomembne tudi osebnosti iz ne tako zelo davne preteklosti: blaženi
kardinal Andrea Carlo Ferrari, ki je spodbujal socialno prenovo v krščanskem duhu;
blaženi Alfredo Ildefonso Schuster, t. i. »kardinal molitve«, neutruden pastir,
ki se je popolnoma podaril za svoje vernike. Dva milanska nadškofa sta bila izvoljena
tudi za Petrova naslednika: Achille Ratti je postal papež Pij XI., Giovanni Battista
Montini pa papež Pavel VI. Benedikt XVI. je navsezadnje omenil še primer drugih duhovnih
sadov, ki so dozoreli v ambrozijanski Cerkvi, in sicer sveto Gianno Beretto Mollo,
ki je bila žena in mati, dejavna v cerkvenem in civilnem okolju, ter ki je znala izražati
lepoto in veselje vere, upanja in ljubezni. Njen zgled je za današnji čas prav posebej
pomenljiv.
Zgodovina Milana je bogata v kulturi in veri, je zbranim predstavnikom
mesta zatrdil papež Benedikt XVI. Spodbudil jih je, da je zdaj njihov čas, da vse
to prenesejo na prihodnje generacije, skupaj z vero v Jezusa Kristusa, ki živi sredi
med njimi. Pri tem mora biti posebna pozornost namenjena družini, ki je znamenje stabilne
kulture, naklonjene človeški osebi.