Kardinal Vegliò: Pojav preseljevanja kot priložnost za združevanje človeške družine
NARNI (ponedeljek, 21. maj 2012, RV) – Solidarnost se ne izraža brez napora,
odpovedi ali trpljenja. Tako je poudaril kardinal Antonio Maria Vegliò, predsednik
Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih. Včeraj je v kraju Narni vodil
sveto mašo in se udeležil tradicionalnega vsakoletnega kosila z najbolj revnimi ter
s političnimi begunci.
Kardinal je v homiliji spregovoril o problematiki ter
izzivih preseljevanja. V zadnjih letih je ta pojav vedno bolj pogost. Vsepovsod po
svetu najdemo osebe, ki so se podale proti »obljubljenim deželam«. Zapustiti
svojo domovino pa nikoli ne more biti neboleče. Pomeni zapustiti kulturo, navade,
običaje in družinske vezi. Pomeni oditi v neznano, v kraje, kjer se je potrebno začeti
učiti od začetka vse, celo jezik. Danes ima pojav preseljevanja pogosto razsežnosti
»resnične humanitarne krize«, je opozoril kardinal Vegliò. Povezan je lahko
z organiziranim kriminalom in ponovnim rojstvom trgovine s sužnji. Slednja vsako leto
zadane kar okoli milijon oseb.
Vendar pa migrant »ni abstrakten pojem,
temveč konkretna oseba«. Človek, ki sanja svet pravičnosti in miru, ki se želi
srečati z drugimi ljudmi. Prav odnosi so tisto, kar ima zanje največji pomen, je dejal
Vegliò. Preko medosebnih odnosov se lahko uresničijo spoštovanje, napredovanje in
uveljavitev vsake osebe. Evangelij pravi, da je temelj pozitivnih odnosov »drugi«
oz. »bližnji«. Zato priporoča premagovanje ovir strahu, predsodkov, ravnodušnosti,
sebičnosti ali zaprtosti. V vsakem migrantu je navzoč Kristus sam. Torej je On tisti,
ki stoji pred vrati in trka, da bi mu odprli. Kardinal je na tem mestu izpostavil
vprašanje, kako se lahko odzove nekdo, ki je na varnem na drugi strani vrat? Njegova
vrata lahko ostanejo zaprta. Morda zato, da bi zaščitila navade, tradicijo, miselnost,
ali pa tudi predsodke in strahove. Vrata pa se lahko tudi odprejo. Lahko so sprejemajoča
in gostoljubna, spoštujejo pravičnost in resnico. Glede na trenutno situacijo v svetu
je predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih opozoril, da seveda
ne gre za podpiranje ilegalnosti, temveč za pripravljenost, da bi jo presegli s solidarnostjo
in medsebojnim sodelovanjem.
Deljenje virov ima učinek ustvarjanja novih življenjskih
pogojev in občestva. Kardinal Vegliò je spomnil na besede bl. Janeza Pavla II., da
preseljevanje predstavlja »veliko priložnost« za združevanje človeške družine.
Seveda le, če so kulturne razlike sprejete kot »priložnost srečanja in dialoga«
ter če »neenakomerna porazdelitev svetovnih virov vzbudi novo zavest o solidarnosti«.
Kristjani so danes bolj kot kdajkoli prej poklicani h gradnji »nove civilizacije
ljubezni«. In sicer preko osebne in skupnostne povezanosti z Jezusom ter preko
prizadevanja za družbeno pravičnost. Bog želi z vsemi živeti v intimnosti ene same
družine. Le-ta pa mora znati kljub napetostim in trpljenju vključevati tudi prizadevanje
za solidarnost, sprejemanje, razumevanje in gostoljubnost.