Sveti oče v pismu nemškim katoličanom: Tudi Nemčija potrebuje nove misijonarske korake
MANNHEIM (četrtek, 17. maj 2012, RV) – Tvegajmo korak naprej: to je
osrednja tema letošnjega srečanja nemških katoličanov. T. i. Katholikentag
ali Katoliški dan poteka od 16. do 20. maja v mestu Mannheim, in sicer tokrat
že kar 98. po vrsti.
Kaj pomenijo besede »tvegajmo korak naprej«? Tako
se v svojem pismu, ki ga je poslal udeležencem srečanja, sprašuje papež Benedikt XVI.
Pomenijo »premakniti se, oditi na pot«. Pogosto pomenijo tudi odločitve, ki
jih je potrebno sprejeti zavoljo sprememb in prenove. To lahko stori le nekdo, ki
je na to pripravljen, ki staro pusti za seboj, da bi lahko vstopil v nekaj novega.
»Toda kaj to pomeni za skupnost Cerkve, ki je mistično Kristusovo telo?« se
še naprej sprašuje papež. Kristus je glava in mi smo udje. Poklicani smo torej, da
se kot udje telesa orientiramo po glavi, ki je »začetnik in dopolnitelj« naše
vere (Heb 12,2). Prenova tako lahko obrodi sadove le, če izvirajo iz novosti Kristusa,
ki je pot, resnica in življenje (Jn 14,6). Vse to pa zadeva vsakega vernika. S krstom
namreč vsakdo postane novi človek v Kristusu, ko je osvobojen sužnosti greha. S tem
mu je omogočeno, da stopi na pot odnosa z Bogom. Ta premik je podarjen od Boga in
mora tudi vedno voditi k Bogu. Vsakdo je poklican, da razvija osebno vero in jo dejansko
živi. Toda hkrati je ta premik posameznega vernika vedno tudi premik »v Cerkvi
in s Cerkvijo«.
Zgodovina je polna oseb, ki so tvegale korak naprej: »Z
nemirnimi in odprtimi srci so bili sposobni, da so v svojih življenjih, v svoji vsakdanjosti,
zaznali 'klic ven', ki je prišel od Boga.« Kar jih je prepričalo, da so odšli
na pot, ni bila človeška nestalnost, temveč želja po iskanju resnice in poslušnosti
Božji besedi. Resničen odhod na pot je torej v poslušnosti in zaupanju klicu. Papež
Benedikt XVI. je v pismu spomnil na besede mučenca Alfreda Delpa, po rodu iz Mannheima.
Njegove besede opisujejo osebe, ki sledijo Božjemu klicu in odidejo na novo pot: »To
so osebe z neskončnimi očmi. Lačni in žejni so Dokončnega. Postali so ljudje,
ki iščejo in hodijo, ker poslušajo notranji glas in zunanja znamenja. Tega ne bi nikdar
slišali brez tiste notranje lakote in čuječega nemira, brez katerih bi se vdali in
se zadovoljili z varnim ter udobnim življenjem.«
Sveti oče je nemške
katoličane v nadaljevanju spodbudil, da njihova dežela potrebuje nove misijonarske
in apostolske korake. Potrebno je prepoznati možnosti in izzive, ustvarjati prostor
resničnega deljenja: »Zakaj le človeštvo, kateremu vlada 'civilizacija ljubezni',
se bo zmožno veseliti pravega in trajnega miru.« Cerkev ima nalogo in pravico,
da evangelij oznanja odprto in jasno. Prispevek vsake krščene osebe za novo evangelizacijo
je nepogrešljiv. Papež Benedikt XVI. se je nato posebej obrnil na mlade. Kdor ima
pred seboj še celo življenje, se sooča z mnogimi odločitvami. Mora pa se tudi ponovno
dvigniti po razočaranjih in si sam ustvarjati prihodnost. »Imejte pogum, da se
orientirate po Jezusu Kristusu! Drug drugega utrjujte v veri! Izpovedujte evangeljsko
sporočilo v vaših krogih prijateljev, v šoli, na delu! Zajemajte iz življenja in resnice,
ki nam ju Kristus podarja v Cerkvi!«