Papež med splošno avdienco govoril o molitvi v pismih sv. Pavla: Odpreti se Svetemu
Duhu, ki moli v nas
VATIKAN (sreda, 16. maj 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je med današnjo splošno
avdienco začel nov sklop katehez o molitvi, tokrat namenjenih molitvi v pismih sv.
Pavla. Kot je dejal vernikom, zbranim na Trgu sv. Petra, nas sv. Pavel uči, da se
moramo v molitvi odpreti prisotnosti Svetega Duha, ki moli v nas, da bi nas privedel
k Bogu. »Kristusov Duh postane moč naše ''slabotne'' molitve, luč naše ''ugasle''
molitve, ogenj naše ''suhe'' molitve, s tem, da nam poklanja resnično
notranjo svobodo, nas uči živeti življenjske preizkušnje
v gotovosti, da nismo sami, ter nas vodi k obzorjem človeštva in stvarstva,« je
dejal papež.
Molitev kot delovanje Svetega Duha v naših slabostih Pavlova
molitev se po papeževih besedah izraža v različnih oblikah, od zahvaljevanja do blagoslavljanja,
od hvalnice do prošnje in priprošnje, kar kaže na to, kako molitev zaobjema vsako
življenjsko situacijo. Prvo, kar nam hoče sporočiti sv. Pavel, je to, da molitev ni
le dobro delo, ki ga mi storimo za Boga, ampak je predvsem dar in sad žive prisotnosti
Očeta in Jezusa Kristusa v nas. V Pismu Rimljanom Pavel piše: »Prav tako tudi Duh
prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti,
toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi« (Rim 8,26). V molitvi bolj
kot v ostalih razsežnostih bivanja izkusimo našo slabotnost in revščino ustvarjenega
bitja, kajti postavljeni smo pred vsemogočnost in presežnost Boga, je dejal papež.
Bolj ko napredujemo v poslušanju in dialogu z Bogom, bolj občutimo tudi naše meje,
ne le pred konkretnimi vsakdanjimi situacijami, ampak tudi v odnosu z Gospodom. V
nas torej raste potreba po tem, da zaupamo in se vedno bolj izročamo njemu. Sveti
Duh je tisti, ki pomaga naši nezmožnosti, razsvetljuje naše misli in ogreva srce ter
tako vodi naše obračanje na Boga. »Za sv. Pavla je molitev predvsem delovanje
Svetega Duha v naši človeškosti, da bi se tako zavedli svoje slabotnosti in
bi nas spremenil iz ljudi, navezanih na materialno stvarnost, v duhovne ljudi,«
je zatrdil papež. Sveti Duh s tem, ko prebiva v naši človeški slabotnosti, jo spreminja,
posreduje za nas in nas vodi proti Božjim višavam. S to prisotnostjo Svetega Duha
se po besedah svetega očeta uresničuje naše združevanje s Kristusom, kajti gre za
Duha Božjega Sina, po katerem smo postali otroci. Duh torej usmerja naše srce proti
Kristusu, in sicer na način, da »ne živim več jaz, ampak Kristus
živi v meni« (Gal 2,20).
Molitev, ki osvobaja Benedikt XVI. je
v nadaljevanju spregovoril o treh posledicah, ki se vidijo v krščanskem življenju,
kadar dopustimo, da v nas deluje Kristusov Duh. Molitev, ki jo oživlja Duh, povzroči,
da zapustimo in presežemo vsako obliko strahu in suženjstva ter živimo resnično svobodo
Božjih otrok. Brez molitve, ki vsak dan hrani naše življenje v Kristusu, se znajdemo
v položajo, ki ga opisuje sv. Pavel: »Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč
delam zlo, ki ga nočem« (Rm 7,19). Tega nas ne more osvoboditi naša lastna volja
in ne postava, marveč Sveti Duh, je dodal papež. Z molitvijo izkusimo svobodo, ki
jo podarja Duh: to je pristna svoboda, ki je svoboda od zla in greha za dobro, za
življenje in za Boga. Svoboda Duha se nikoli ne enači z razvratnostjo in možnostjo
izbrati zlo, ampak s sadovi Svetega Duha, ki so »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost,
blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje« (Gal 5,22).
Molitev
pomaga pri spoprijemanju s preizkušnjami in trpljenjem Druga posledica delovanja
Svetega Duha v naši molitvi se po papeževih besedah kaže v tem, da sam odnos z Bogom
postane tako globok, da se ne navežemo na nobeno stvarnost ali situacijo. Spoznamo,
da z molitvijo nismo izvzeti iz preizkušenj in trpljenja, ampak jih lahko živimo v
povezanosti s Kristusom in njegovim trpljenjem, se jim približamo z novo močjo in
Jezusovim zaupanjem. Odgovor Boga Očeta na Sinov krik in solze ni bila takojšnja osvoboditev
od trpljenja, križa in smrti, ampak je šlo za še večje uslišanje. Na križ in smrt
je Bog odgovoril z vstajenjem Sina in novim življenjem. Molitev, ki jo oživlja Sveti
Duh, vodi tudi nas, da vsak dan živimo pot življenja skupaj s preizkušnjami in trpljenjem,
v polnem upanju in zaupanju v Boga, ki odgovarja tako kot je odgovoril Sinu.
Molitev,
ki odpira za druge Kot tretjo posledico prisotnosti Svetega Duha v naši molitvi
je papež izpostavil molitev vernika, ki se odpre tudi za razsežnost človeštva in vsega
ustvarjenega. To pomeni, da molitev, ki je podprta s Kristusovim Duhom, nikoli ne
ostane zaprta sama vase, nikoli ni le molitev zame, ampak se odpira za trpljenje našega
časa in drugih. Tako postane posredovanje za druge ter osvoboditev od mene samega,
postane kanal upanja za vse stvarstvo, izraz Božje ljubezni, ki se je izlila v naša
srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. In ravno to je po papeževih besedah znamenje
resnične molitve, ki ni nikoli usmerjena samo name, ampak se odpira za druge, ter
me tako osvobaja in pomaga k zveličanju sveta.
Papežev pozval, da
bi nedelja bila dan počitka Benedikt XVI. je med splošno avdienco še spomnil
na včerajšnji svetovni dan družine, ki so ga razglasili Združeni narodi. Letos je
bil posvečen dvema med seboj povezanima področjema, namreč družina in delo. Po papeževih
besedah delo »ne bi smelo ovirati družino, ampak jo podpirati in združevati, ji
pomagati, da se odpre za življenje in vstopi v odnos z družbo in Cerkvijo«. Sveti
oče je pri tem izrazil željo, »da bi nedelja, dan Gospodove velike noči,
bila dan počitka in priložnost za okrepitev družinskih vezi«.