2012-05-16 15:22:47

Papež med splošno avdienco govoril o molitvi v pismih sv. Pavla: Odpreti se Svetemu Duhu, ki moli v nas


VATIKAN (sreda, 16. maj 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je med današnjo splošno avdienco začel nov sklop katehez o molitvi, tokrat namenjenih molitvi v pismih sv. Pavla. Kot je dejal vernikom, zbranim na Trgu sv. Petra, nas sv. Pavel uči, da se moramo v molitvi odpreti prisotnosti Svetega Duha, ki moli v nas, da bi nas privedel k Bogu. »Kristusov Duh postane moč naše ''slabotne'' molitve, luč naše ''ugasle'' molitve, ogenj naše ''suhe'' molitve, s tem, da nam poklanja resnično notranjo svobodo, nas uči živeti življenjske preizkušnje v gotovosti, da nismo sami, ter nas vodi k obzorjem človeštva in stvarstva,« je dejal papež.

Molitev kot delovanje Svetega Duha v naših slabostih
Pavlova molitev se po papeževih besedah izraža v različnih oblikah, od zahvaljevanja do blagoslavljanja, od hvalnice do prošnje in priprošnje, kar kaže na to, kako molitev zaobjema vsako življenjsko situacijo. Prvo, kar nam hoče sporočiti sv. Pavel, je to, da molitev ni le dobro delo, ki ga mi storimo za Boga, ampak je predvsem dar in sad žive prisotnosti Očeta in Jezusa Kristusa v nas. V Pismu Rimljanom Pavel piše: »Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi« (Rim 8,26). V molitvi bolj kot v ostalih razsežnostih bivanja izkusimo našo slabotnost in revščino ustvarjenega bitja, kajti postavljeni smo pred vsemogočnost in presežnost Boga, je dejal papež. Bolj ko napredujemo v poslušanju in dialogu z Bogom, bolj občutimo tudi naše meje, ne le pred konkretnimi vsakdanjimi situacijami, ampak tudi v odnosu z Gospodom. V nas torej raste potreba po tem, da zaupamo in se vedno bolj izročamo njemu. Sveti Duh je tisti, ki pomaga naši nezmožnosti, razsvetljuje naše misli in ogreva srce ter tako vodi naše obračanje na Boga. »Za sv. Pavla je molitev predvsem delovanje Svetega Duha v naši človeškosti, da bi se tako zavedli svoje slabotnosti in bi nas spremenil iz ljudi, navezanih na materialno stvarnost, v duhovne ljudi,« je zatrdil papež. Sveti Duh s tem, ko prebiva v naši človeški slabotnosti, jo spreminja, posreduje za nas in nas vodi proti Božjim višavam. S to prisotnostjo Svetega Duha se po besedah svetega očeta uresničuje naše združevanje s Kristusom, kajti gre za Duha Božjega Sina, po katerem smo postali otroci. Duh torej usmerja naše srce proti Kristusu, in sicer na način, da »ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2,20).

Molitev, ki osvobaja
Benedikt XVI. je v nadaljevanju spregovoril o treh posledicah, ki se vidijo v krščanskem življenju, kadar dopustimo, da v nas deluje Kristusov Duh. Molitev, ki jo oživlja Duh, povzroči, da zapustimo in presežemo vsako obliko strahu in suženjstva ter živimo resnično svobodo Božjih otrok. Brez molitve, ki vsak dan hrani naše življenje v Kristusu, se znajdemo v položajo, ki ga opisuje sv. Pavel: »Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem« (Rm 7,19). Tega nas ne more osvoboditi naša lastna volja in ne postava, marveč Sveti Duh, je dodal papež. Z molitvijo izkusimo svobodo, ki jo podarja Duh: to je pristna svoboda, ki je svoboda od zla in greha za dobro, za življenje in za Boga. Svoboda Duha se nikoli ne enači z razvratnostjo in možnostjo izbrati zlo, ampak s sadovi Svetega Duha, ki so »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje« (Gal 5,22).

Molitev pomaga pri spoprijemanju s preizkušnjami in trpljenjem
Druga posledica delovanja Svetega Duha v naši molitvi se po papeževih besedah kaže v tem, da sam odnos z Bogom postane tako globok, da se ne navežemo na nobeno stvarnost ali situacijo. Spoznamo, da z molitvijo nismo izvzeti iz preizkušenj in trpljenja, ampak jih lahko živimo v povezanosti s Kristusom in njegovim trpljenjem, se jim približamo z novo močjo in Jezusovim zaupanjem. Odgovor Boga Očeta na Sinov krik in solze ni bila takojšnja osvoboditev od trpljenja, križa in smrti, ampak je šlo za še večje uslišanje. Na križ in smrt je Bog odgovoril z vstajenjem Sina in novim življenjem. Molitev, ki jo oživlja Sveti Duh, vodi tudi nas, da vsak dan živimo pot življenja skupaj s preizkušnjami in trpljenjem, v polnem upanju in zaupanju v Boga, ki odgovarja tako kot je odgovoril Sinu.

Molitev, ki odpira za druge
Kot tretjo posledico prisotnosti Svetega Duha v naši molitvi je papež izpostavil molitev vernika, ki se odpre tudi za razsežnost človeštva in vsega ustvarjenega. To pomeni, da molitev, ki je podprta s Kristusovim Duhom, nikoli ne ostane zaprta sama vase, nikoli ni le molitev zame, ampak se odpira za trpljenje našega časa in drugih. Tako postane posredovanje za druge ter osvoboditev od mene samega, postane kanal upanja za vse stvarstvo, izraz Božje ljubezni, ki se je izlila v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. In ravno to je po papeževih besedah znamenje resnične molitve, ki ni nikoli usmerjena samo name, ampak se odpira za druge, ter me tako osvobaja in pomaga k zveličanju sveta.

Papežev pozval, da bi nedelja bila dan počitka
Benedikt XVI. je med splošno avdienco še spomnil na včerajšnji svetovni dan družine, ki so ga razglasili Združeni narodi. Letos je bil posvečen dvema med seboj povezanima področjema, namreč družina in delo. Po papeževih besedah delo »ne bi smelo ovirati družino, ampak jo podpirati in združevati, ji pomagati, da se odpre za življenje in vstopi v odnos z družbo in Cerkvijo«. Sveti oče je pri tem izrazil željo, »da bi nedelja, dan Gospodove velike noči, bila dan počitka in priložnost za okrepitev družinskih vezi«.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.