Papež novim gardistom Švicarske garde: Skrivnost učinkovitega dela je v stalnem obračanju h Kristusu

VATIKAN (ponedeljek, 7. maj 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel 26 novih švicarskih gardistov, ki so slovesno zaprisegli včeraj, in njihove starše, sorodnike in prijatelje. Sveti oče je v nagovoru izpostavil temeljne lastnosti in kreposti, brez katerih gardisti Papeške švicarske garde ne morejo opravljati svoje službe. To so neomajna katoliška vera, zvestoba in ljubezen do Cerkve Jezusa Kristusa, marljivost in vztrajnost v opravljanju malih in velikih dnevnih nalog, pogum in ponižnost, altruizem in razpoložljivost. Papeška švicarska garda se je namreč včeraj spomnila 147 švicarskih vojakov, ki so 6. maja leta 1527 izgubili življenje, ko so v času velikega ropanja Rima branili papeža Klemena VII. Na ta dan vsako leto zaprisežejo zvestobo papežu in Cerkvi tudi novi švicarski vojaki. Slovesna zaprisega je potekala včeraj dopoldne na dvorišču svetega Damaska v Vatikanu, pred tem pa je vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone v baziliki svetega Petra daroval sveto mašo.

Papež, ki je spregovoril v nemščini, francoščini in italijanščini, je gardiste pozval, naj so drug do drugega pozorni, se podpirajo pri vsakodnevnem delu in se med seboj spodbujajo. Prav tako naj ohranijo evangeljsko ljubezen do oseb, ki jih vsak dan srečujejo. Benedikt XVI. je dejal, da je poziv k ljubezni v Svetem pismu povezan s pozivom k ljubiti Boga z vsem srcem, vso dušo in vsemi močmi. Da bi bratom lahko izkazali ljubezen je nujno zajemati iz božje ljubezni, pri čemer je papež poudaril molitev, redno poslušanje Božje besede in središčno mesto evharistične skrivnosti. »Skrivnost učinkovitosti vašega dela tukaj v Vatikanu kot tudi vsakega vašega načrtovanja je stalno obračanje h Kristusu,« je poudaril Benedikt XVI. mladim švicarskim vojakom. »To je tudi pričevanje vaših predhodnikov, ki niso izstopali le po opravljanju svojega dela, ampak tudi po zavzetem krščanskem življenju. Nekateri so bili poklicani slediti Gospoda po poti duhovništva ali posvečenega življenja, in so nanj odgovorili brez odlašanja in z navdušenjem. Drugi so svojo poklicanost v zakon srečno ovenčali z zakramentom zakona,« so bile papeževe besede. Vse je še povabil, naj čas, ki ga preživljajo v Rimu izkoristijo za rast v prijateljstvu s Kristusom, za vedno večjo ljubezen do njegove Cerkve in za hojo proti cilju vsakega pravega krščanskega življenja, namreč svetosti.

Švicarska garda je bila ustanovljena leta 1506, glavna naloga njenih vojakov, ki morajo imeti švicarsko državljanstvo, pa je varovanje papeža in njegove apostolske palače. Švicarski gardisti rimskega škofa spremljajo tudi na njegovih apostolskih potovanjih in pastoralnih obiskih, poleg tega pa nadzorujejo vhode v državo in skrbijo za red. Njeni člani lahko postanejo le državljani Švice, katoličani, ki so končali vsaj poklicno ali srednjo šolo ter so uspešno zaključili urjenje na švicarski šoli za rekrute. Vojak ob vstopu v gardo ne sme biti starejši od 30 let in ne poročen. Vsi gardisti živijo v Vatikanski mestni državi in imajo v času službovanja tudi vatikansko državljanstvo.

Audio: