Milano: Simpozij o družbi, trgih in preseganju gospodarske krize

MILANO (ponedeljek, 7. maj 2012, RV) – Fundacija Centesimus Annus – Pro Pontifice je v Milanu organizirala mednarodni simpozij, tokrat posvečen družbi in mednarodnim trgom. Srečanje, ki je potekalo 4. in 5. maja na milanski katoliški univerzi Srca Jezusovega, je bilo posvečeno analizi sedanjega gospodarstva na mednarodni ravni, nezadostnemu uravnavanju trgov, kar je eden on razlogov za sedanjo krizo, in možnosti za oblikovanje mednarodnega upravljanja, ki bi vodilo iz krize. Kot je bilo poudarjeno, je za uspeh danes potreben nov evropski zagon, ki je pritrjen na paradigmo o družbenem liberalizmu, osnovanem na subsidiarnosti, solidarnosti in razvoju. V središču razprav je bilo stanje gospodarske globalizacije s svojimi posledicami na področju proizvodnje in mednarodnih izmenjav ter na življenje in geografijo revščine. Udeleženci so razpravljali predvsem o treh temah: velikosti javnega in zasebnega dolga najbolj razvitih gospodarstev, o mednarodnih industrijskih strategijah ter o sporočilo Cerkve glede negotove gospodarske prihodnosti, pred katero so postavljeni ljudje. Med drugim je bilo izpostavljeno, da bi prvi korak za izhod iz krize moralo biti zmanjšanje premoči financ nad gospodarstvom, da bi se nato prešlo na področje razvoja, pri katerem se mora upoštevati solidarnost. Napaka bi namreč bila, če bi se pozornost usmerila samo na recesijo in brezposelnost, kajti to so posledice svobodnega liberalizma, ki se je osredotočil samo na finance kot največjega vladarja svetovnih trgov, in sicer preko nekontrolirane finančne globalizacije. To dokazuje tudi polom različnih vrhov G20 in G8 v zadnjih petih letih. Po mnenju strokovnjakov bi se krizo morda lahko preseglo z izgradnjo večjih območjih svobodne izmenjave, a ne tako velikih, da se jih ne bi dalo kontrolirati s strani ustanov. Premisliti bi bilo treba odnos med ustanovami, družbo, ekonomijo in trgi. Beseda je tekla tudi o položaju najrevnejših držav na svetu, ki niso del globalizacijskega procesa. Da bi se revščina na svetu zmanjšala, je treba pospeševati gospodarsko rast v vseh državah po svetu. Revščina in lakota v državah v razvoju se lahko zmanjšata samo s hitro gospodarsko rastjo. A dokler do tega ne pride, morajo bogate države povečati pomoč potrebnim državam, ukiniti zunanji dolg, odpreti svoje trge za proizvode iz revnih držav in predvsem spremeniti vodenje svetovnega gospodarstva na način, da bo spoštovalo revne države.

Audio: