Danes godujeta apostola Filip in Jakob

VATIKAN (četrtek, 3. maj 2012, RV) – Danes v Cerkvi praznujemo god apostolov Filipa in Jakoba. Papež Benedikt XVI. je vsakemu od njiju posvetil katehezo med splošnimi avdiencami junija in septembra leta 2006.

O Filipu je sveti oče dejal: »Izhajal je iz istega kraja kakor Peter in Andrej, namreč iz Betsajde. Četrti evangelij poroča, da je Filip potem, ko ga je Jezus poklical, srečal Natanaela in mu rekel: Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta (Jn 1,45). Na bolj skeptičen Natanaelov odgovor (Iz Nazareta more biti kaj dobrega?) Filip ne popusti in odločno odvrne: Pridi in poglej! V tem suhem a jasnem odgovoru Filip pokaže lastnosti pravega pričevalca: ne zadovolji se s tem, da oznani sporočilo kot teorijo, marveč se neposredno obrne na svojega sogovornika in mu predlaga, naj osebno izkusi to, kar mu je bilo oznanjeno.

Domnevati smemo, da se Filip obrača tudi na nas s tema dvema glagoloma, ki kažeta na osebno vključenost. Tudi nam reče, kar je rekel Natanaelu: Pridi in poglej! Apostol nas obvezuje, da spoznamo Jezusa od blizu. Prijateljstvo, pravo spoznavanje drugega, dejansko potrebuje bližino, še več, delno celo živi od nje. Torej ni bistveno samo to, da slišimo Jezusov nauk, njegove besede, marveč veliko bolj to, da ga spoznavamo osebno, se pravi njegovo človeško naravo in njegovo božjo naravo, njegovo skrivnost in njegovo lepoto. Kajti Kristus ni samo Učitelj, ampak je Prijatelj, je Brat. Zato nas apostol Filip vabi, naj 'pridemo' in 'pogledamo', to se pravi, da dan za dnem vstopamo v povezanost poslušanja, odgovarjanja in življenjskega občestva z Jezusom.

Med zadnjo večerjo, potem ko je Jezus povedal, da spoznati njega pomeni spoznati tudi Očeta (prim. Jn 14,7), ga je Filip skoraj naivno zaprosil: Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo (Jn 14,8). Jezus mu je odgovoril ljubeče in karajoče: Toliko časa sem med vami, Filip, in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta. Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni (Jn 14,9.11). Jezus se v svojem odgovoru Filipu sklicuje na svojo lastno osebo in s tem pojasni, da moremo Jezusa razumeti ne le v tem, kar govori, marveč še bolj v tem, kar v resnici je. Da bi to izrazili v skladu s skrivnostjo učlovečenja, moremo pač reči, da si je Bog privzel človeško obličje, Jezusovo obličje; zaradi tega moramo odtlej, če hočemo res spoznati Božje obličje, gledati edinole Jezusovo obličje. V njegovem obličju v resnici vidimo, kdo je Bog in kakšen je Bog.«

O apostolu Jakobu mlajšemu pa je sveti oče spregovoril v katehezi 28. junija 2006: »Tudi Jakob je bil iz Nazareta in je bil verjetno Jezusov sorodnik (prim. Mt 13,55; Mr 6,3); zato je bil po semitskem običaju označen kot njegov »brat« (prim. Mr 6,3; Gal 1,19). Apostolska dela nam kažejo, da je imel po Jezusovem vstajenju zelo pomembno vlogo v prvotni Cerkvi (prim. Apd. 12,17; 15,13-21; 21,18). Najpomembnejše dejanje, ki ga je opravil, je bilo njegovo stališče v vprašanju težavnega odnosa med kristjani judovskega porekla in kristjani poganskega porekla. Na apostolskem koncilu se je skupaj z drugimi zavzemal za to, da bi mogli biti pogani sprejeti v Cerkev, ne da bi se prej podvrgli obrezovanju (prim. Apd 15,13ss). Sv. Pavel, ki Jakobu pripisuje osebno prikazanje Vstalega (prim 1Kor 15,7), ga imenuje celo pred Kefom-Petrom, ko poroča o svoji poti v Jeruzalem, in ga tako označuje za »steber« Cerkve (prim Gal 2,9). Njemu pripisujejo tudi pismo, ki spada v kanon novozaveznih spisov kot Jakobovo pismo. V njem se Jakob ne označuje kot Gospodov brat, marveč kot služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa (Jak 1,1). Gre za zelo pomembno pismo, ki nam kaže zelo konkretno in dejavno krščanstvo. Prav tako nas opominja, naj se v vsem, kar delamo, izročimo v božje roke in pri tem vedno govorimo: Če Gospod hoče (Jak 4,15). Tako nas uči, naj si ne lastimo pravice, da načrtujemo svoje življenje neodvisno in usmerjeno samo na svoje koristi, marveč naj dajemo prostor deoumljivi volji Boga, ki ve, kaj je za nas resnično dobro. Na ta način ostaja Jakob vselej sodoben učitelj življenja za vsakega od nas.«

Audio: