Družina: delo in praznovanje

Šmarnice 2012
Med letošnjimi šmarnicami se bomo z mislimi papeža Benedikta XVI. o družini pripravljali na Svetovno srečanje družin, ki bo od 30. maja do 3. junija potekalo v Milanu.

1. maj
»V družinah, 'skupnostih življenja in ljubezni' lahko novi rodovi pridejo do čudovitih izkušenj darovanjske ljubezni. Pastirji in vsi verni laiki naj vedno iščejo načine za sodelovanje, da bi se v Cerkvi množile 'hiše in šole občestva' po zgledu svete družine iz Nazareta, ki je na zemlji harmoničen odsev življenja Svete Trojice.«

Audio:


2. maj
»Dragi prijatelji, sveta družina je gotovo edinstvena in neponovljiva, a je hkrati zgled življenja za vsako družino, saj se je Jezus hotel roditi v človeški družini, da bi jo s tem blagoslovil in posvetil. Zaupajmo zato Mariji in Jožefu vse družine, da ne bodo izgubile poguma pred preizkušnjami in težavami, temveč vedno gojile zakonsko ljubezen in se z zaupanjem posvetile služenju življenja in vzgoje. Sveta nazareška družina je šla skozi številne preizkušnje, kot ‘poboj nedolžnih otrok’, kakor omenja Matejev evangelij, zaradi katerega sta morala Jožef in Marija bežati v Egipt (prim Mt, 2,13-23). Toda z zaupanjem v Božjo previdnost, sta našla prebivališče in tako zagotovila Jezusu vedro mladost in trdno vzogjo.«

Audio:


3. maj
»Pa vendar, rojstvo vsakega otroka ima v sebi nekaj od te skrivnosti. To zelo dobro vedo starši, ki ga sprejmejo kot dar in to tudi povedo. Vsi mi smo slišali očeta in mamo reči: ‘Ta otrok je dar, čudež!’ Dejansko človeška bitja ne dojemajo rojevanje, kot čisto razmnoževalno dejanje, ampak začutijo, da je vsako človeško bitje, ki se pojavi na zemlji najodličnejše znamenje Stvarnika, Očeta, ki je v nebesih. Kako pomembno je, da je vsak otrok, ki se rodi na svet, v družini sprejet s toplino. Ob Mariji in Jožefu je Jezus začutil nežnost in lepoto biti ljubljen. Otroci potrebujejo ravno to: ljubezen očeta in matere. To jim da gotovost, saj jim med odraščanjem omogoča odkriti smisel življenja.«

Audio:


4. maj
Besede Benedikta XVI. na srečanju praznovanja in pričevanja med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006.
»Vesel sem, da se lahko udeležujem tega molitvenega srečanja, med katerim bomo praznovali družino kot božji dar. Povezani v isti veri v Kristusa smo se zbrali tukaj s številnih delov sveta kot skupnost, ki se zahvaljuje in vesela pričuje, da je bilo človeško bitje ustvarjeno po Božji podobi in sličnosti za ljubezen in ki v polnosti uresniči samega sebe le, ko se v resnici podari drugemu. Družina je prednostno okolje, kjer se vsaka oseba nauči dajati in sprejemati ljubezen. Zaradi tega Cerkev nenehno izraža svoje pastoralne spodbude za to temeljno področje človeške osebe. Po svojem Učiteljstvu takole uči: »Bog je ljubezen. Človeka je ustvaril iz ljubezni in ga poklical k ljubezni. Ker ju je ustvaril kot moža in ženo, ju je poklical po zakonski zvezi k globokemu občestvu življenja in medsebojne ljubezni, tako da 'nista več dva, ampak eno'« (Mt 19,6).

Audio:


5. maj
»Oče in mama sta si obljubila pred Bogom dokončni 'da'. Ta je osnova za zakrament, ki ju povezuje. Na isti način je potrebno za dopolnitev notranje povezanosti družine reči 'da' za sprejetje njunih rojenih ali posvojenih otrok, ki pa imajo lastno osebnost in lastni značaj. S tem otroci rastejo v ozračju sprejemanja in ljubezni in je za pričakovati, da bodo ob zadostni zrelosti tudi oni rekli 'da' tistim, ki so jim dali življenje.

Krščanska družina – oče, mati in otroci – je torej poklicana, da vse te stvari naredi ne kot nalogo, ki jim jo je nekdo naložil, ampak kot dar milosti, ki jo je zakrament zakona izlil na zakonca. Če ostanejo odprti Duhu in prosijo za njegovo pomoč, jim bo Duh zagotovo podaril ljubezen Boga Očeta, ki se je učlovečena razodela v Kristusu. Navzočnost Duha jima bo pomagala, da ne izgubita izpred oči vir in merilo njune ljubezni in samodarovanja in da bosta v sodelovanju z njim ljubezen izražala v vseh vidikih svojega življenja. Duh bo v njima tudi obudil hrepenenje po dokončnem srečanju s Kristusom v hiši njegovega in našega Očeta. To je sporočilo upanja, ki ga iz Valencije želim posredovati vsem družinam sveta.«

Audio:


6. maj
»V sodobni kulturi se često kaže pretirano poveličevanje svobode posameznika kot samostojnega subjekta. Kot da bi se sami ustvarili, kot da bi bili - ločeni od odnosa z drugimi in od svoje odgovornosti do njih - sami sebi zadosti! Priča smo poskusom takšne ureditve družbenega življenja, ki temelji zgolj na subjektivnih in minljivih željah, brez ozira na objektivne, vnaprejšnje resnice, kot so dostojanstvo vsakega človekovega bitja in njegove neodtujljive pravice in dolžnosti.«

»Mi vsi smo od drugih ljudi prejeli tako življenje kot osnovne resnice. Poklicani smo bili, da v odnosu z drugimi in v ljubeči povezanosti z njimi dosežemo popolnost. V družini, utemeljeni na neločljivem zakonu med moškim in žensko, se izraža ta odnosni, sinovski in hčerinski, to je, skupnostni vidik življenja. V tem okolju se ljudje rodijo v dostojanstvu in rastejo; to okolje omogoča celosten razvoj človeka.«

Audio:


7. maj
Iz nagovora Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006
»Kristus je razodel, v čem je osnovni vir življenja za vse, torej tudi za družino: 'To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá svoje življenje za svoje prijatelje' (Jn 15,12-13). Ljubezen Boga samega se je izlila na nas pri krstu. Zato so družine poklicane živeti to kvaliteto ljubezni, saj je Gospod sam porok, da je to tudi za nas možno po človeške čuteče, ljubeče in usmiljene ljubezni, kakor je Kristusova.«

Audio:


8. maj
Iz nagovora Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006
»Skupaj s posredovanjem vere in Gospodove ljubezni je ena od pomembnejših nalog družine vzgoja za svobodne in odgovorne osebe. Zato morajo starši ob svojem času dati otrokom svobodo, katere porok so le za določen čas. Če bodo otroci videli, da njihovi starši, kakor tudi drugi odrasli okoli njih, živijo z veseljem in navdušnejem kljub težavam, bo v njih lažje rastlo tisto globoko veselje do življenja, ki jim bo pomagalo premagovati morebitne ovire in nasprotovanja, ki jih prinese človeško življenje. Poleg tega pa, če se družina ne zapre vase, se otroci še naprej učijo spoznavati, da je vsaka oseba vredna biti ljubljena in da obstaja med ljudmi neke vrste temeljno obče bratstvo.

To peto svetovno srečanje nas vabi k razmišljanju o še posebej pomembni temi, ki nam nalaga veliko odgovornost: Posredovanje vere v družini. To dobro izraža Katekizem Katoliške Cerkve: »Kakor mati, ki uči svoje otroke govoriti in prav razumeti ter priobčevati, nas Cerkev, naša mati, uči govorico vere, da bi nas uvajala v umevanje vere in v življenje iz vere.«

Audio:


9. maj
Iz nagovora Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006
»Posredovanje vere otrokom ob pomoči drugih oseb in inštitucij, kot so župnija, šola ali katoliška združenja, je odgovornost, ki je starši ne smejo pozabiti, zanemariti ali popolnoma preložiti na druge. »Krščanska družina se imenuje domača Cerkev, ker družina izraža in uresničuje občestveno in družinsko naravo Cerkve kot Božje družine. Vsi družinski člani v skladu z lastno vlogo udejanjajo krstno duhovništvo in prispevajo k temu, da družina postaja skupnost milosti in molitve, šola človeških in krščanskih kreposti in kraj prvega oznanjevanja vere otrokom.« »Starši, udeleženi pri božjem očetovstvu, so prvi odgovorni za vzgojo svojih otrok in prvi oznanjevalci vere. Starši imajo dolžnost ljubiti in spoštovati otroke kot osebe in kot Božje otroke... Prav posebej imajo poslanstvo vzgajati jih v krščanski veri.«

Audio:


10. maj
Iz nagovora Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006
»Versko govorico se naučimo ob domačem ognjišču, kjer ob molitvi in življenju po veri ta raste in se utrjuje. V 5. Mojzesovi knjigi se nenehno ponavlja molitev za izvoljeno ljudstvo, Shema Israel (Poslušaj Izrael). To molitev je Jezus slišal in redno ponavljal v domači hiši v Nazaretu. Nanjo je spomnil med svojim javnim delovanjem, kakor o tem poroča Evangelij po Marku: 'Jezus je odgovoril: 'Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog je edini Gospod' (Mr 12,29). To je vera Cerkve, ki preko vaših družinah izhaja iz Božje ljubezni. Živeti celovitost te vere v njeni čudoviti novosti je velik dar. Toda v trenutkih, ko se zdi, da se je Božje obličje skrilo, je težko verovati in je zato potrebno vložiti velik napor.

Audio:


11. maj
Iz nagovora papeža Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006
»To srečanje daje novo moč za nadaljevanje oznanjevanja evanglija družine, za potrditev njegove veljavnosti in istovetnosti, utemeljene na svetem zakonu odptem za velikodušni dar življenja ter spremljanje otrok pri njihovi telesni in duhovni rasti. Na ta način se zavrne pretirani hedonizem, ki poplitvi človeške odnose ter jih oropa njihove pristne vrednosti in lepote. Spodbujanje vrednot svetega zakona nikakor ne ovira polnosti veselja, ki ga mož in žena najdeta v njuni medsebojni ljubezni. Krščanska vera in etika nimata namena zadušiti ljubezni, temeč jo narediti bolj zdravo, močno in resnično svobodno. Da bo človeška ljubezen vir resnične in dolgotrajne ljubezni, je potrebno, da se prečiščuje in zori.«

Audio:


12. maj
Iz nagovora papeža Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006
»Vabim torej vladne prestavnike in zakonodajalce, da razmislijo o tem očitnem dobrem, ki ga domača ognjišča v miru in soglasju zagotavljajo človeku in družini, občutljivem središču družbe, in naj zagotovijo hiše, da bodo družine živele v mirnem sožitju, kakor to omenja Sveti sedež v Pismu o pravicah družine. Predmet zakonov je namreč celovito dobro človeka, kot odgovor na njegove potrebe in pričakovanja. Dobra družina je gotovo velika pomoč za družbo in brez katere ne sme ostati, hkrati pa je za narode zaščita in neke vrste očiščevanje. Poleg tega je družina šola humanizma, saj se v njej raste in resnično postane človek. V tem smislu, izkušnja biti od staršev ljubljeni, prinaša otokom zavedanje o svojem sinovskem in hčerinskem dostojanstvu.«

Audio:


13. maj
Iz nagovora papeža Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006
»Spočeto bitje je potrebno vzgajati v veri, ga ljubiti in varovati. Otroci imajo ob temeljni pravici do biti rojeni in vzgojeni v veri tudi pravico do doma, ki ima vzor ob tistem iz Nazareta in so tako obvarovani vseh pasti in groženj.

Želim se obrniti tudi na dedke in babice, ki so pomembni za družino. Oni so lahko in večkrat tudi so zagotovilo za ljubezen in nežnost, za kateri ima vsako človeško bitje potrebo tako izkazovati kakor sprejemati. Oni omogočajo malčkom pogled na čas, saj so v družinah tako spomin kot bogastvo. Nikoli in iz nobenega razloga ne smejo biti izključeni iz družinskega okolja, saj so zaklad, ki ga ne smemo izpuliti novim generacijam, še posebej, ko ob prebliževanju smrti pričujejo za vero.«


Iz molitve papeža Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006
»O Bog, ti si nam v Sveti družini
zapustil popolni zged družinskega življenja,
ki so ga preživeli v veri in poslušnosti tvoji volji.
Pomagaj nam, da bomo tudi mi zgled vere in ljubezni do tvojih zapovedi.
Pomagaj nam pri našem poslanstvu
posredovanja vere našim otrokom.
Odpri jim srce, da bo v njih raslo seme vere,
ki so ga prijeli pri krstu.
Utrdi vero naši mladini,
da bodo rastli v spoznanju Jezusa.
V vseh zakonih pomnoži vero in zvestobo,
še posebej v tistih, ki gredo skozi trenutke trpljenja in težav.
Združeni z Jožefom in Marijo,
te prosimo po Jezusu Kristusu tvojem Sinu, našem Gospodu. Amen.«

Audio:


14. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006.
»Iz Esterinih in Pavlovih trditev, ki smo jih slišali v današnjih berilih, vidimo, kako je družina poklicana k sodelovanju pri posredovanju vere. Ester je namreč izpovedala: 'Moj oče mi je pripovedoval, da si ti Gospod izbral Izrael izmed ljudstev' (Est 14,4). Pavel pa se ravna po izročilu svojih judovskih prednikov tako, da prisluhne Bogu s čisto vestjo, ko namreč hvali nehlinjeno Timotejevo vero in ga spominja: 'kakor je bila najprej v tvoji babici Loidi in v tvoji materi Evniki, prepričan pa sem, da je tudi v tebi'. Po teh svetopisemskih trditvah družina niso samo starši in otroci, ampak tudi stari starši in predniki. Družina je tako predstavljena kot skupnost generacij in kot zagotovilo bogastva izročil.«

Audio:


15. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006.
»Noben človek si ni dal biti sam sebi, niti ni sam pridobil temeljnih spoznanj življenja. Vsi smo življenje prejeli od drugih, prav tako temeljne resnice o življenju in smo poklicani, da popolnost dosežemo v ljubečen odnosu in občestvu z drugimi. Družina utemeljena na nerazveznem zakonu med enim moškim in eno žensko izraža to odnosno, sinovsko in občestveno razsežnost in je krog, v katerem se človek dostojanstveno rodi, raste in celostno razvija.«

Audio:


16. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006.
»Ko se otrok rodi, začne preko odnosov s svojimi starši pripadati družinski tradiciji, ki pa ima še starejše korenine. Z darom življenja prejme tudi vso dediščino izkušenj. Le to imajo starši neodtuljivo pravico in dolžnost posredovati otrokom; vzgajati jih v odkrivanju njihove identitete, uvesti jih v družbeno življenje, vzgajati jih za odgovorno izvajanje njihove moralne svobode ter udejanjanje njihove sposobnosti ljubiti, ki izhaja iz izkušnje biti ljubljeni, predvsem v srečanju z Bogom. Otroci človeško rastejo in zorijo v tolikšni meri, v kolikšni z zaupanjem sprejmejo to dediščino in to vzgojo. Na ta način so sposobni izdelati osebno sintezo tega, kar so prijeli in tega, kar so se naučili, torej to, kar je vsakdo in vsaka generacija poklicana uresničiti.«

Audio:


17. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006.
»Skupaj s spominom na Esterine prednike in na njeno ljudstvo, ji je oče posredoval tudi spomin o Bogu, iz katerega vsi prihajajo in od katerega so vsi poklicani, da odgovorijo. Gre za spomin na Boga Očeta, ki je izbral svoje ljudstvo in ki deluje v zgodovini našega zveličanja. Spomin na tega Očeta razsvetljuje globljo identiteto ljudi; od kot prihajamo, kdo smo in kako veliko je naše dostojanstvo. Prihajamo gotovo od naših staršev in smo njihovi otroci, prihajamo pa tudi od Boga, ki nas je ustvaril po svoji podobi in sličnosti in nas je poklical, da smo njegovi otroci. Zato na začetku vsakega človeškega bitja ni naključja ali usodnosti, temveč načrt Božje ljubezni. In to nam je razodel Jezus Kristus, pravi Božji Sin in popoln človek. On je vedel, od kod prihaja in od kod vsi prihajamo; iz ljubezni njegovega in našega Očeta.«

Audio:


18. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006.
»Vera pa ni samo kulturna dediščina, temveč je nenehno delovanje Božje milosti, ki kliče, kakor tudi človeška svoboda, s katero se lahko odgovori ali pa ne odgovori na ta klic. Čeprav nihče ne more odgovoriti namesto drugega, pa so krščanski starši poklicani, da dajo svojim otrokom verodostojno pričevanje svoje vere in krščanskega upanja.

Pri odraščanju temu Božjemu daru starši prispevajo svoj delež tako, da ga v otrocih gojijo z modrostjo in blagostjo. Tako v njih raste sposobnost razločevanja. Na ta način preko nenehnega pričevanja zakonske ljubezni staršev, prepojene z vero ter z ljubečo podporo krščanske skupnosti, se v otrocih spodbuja oseben pristop do daru vere, da tako preko tega odkrijejo globok pomen lastnega bivanja in čutijo za to hvaležnost.«

Audio:


19. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006.
»Krščanska družina posreduje vero takrat, ko starši učijo svoje otroke moliti in tudi z njimi molijo, ko jih uvajajo v zakramente ter v življenje Cerkve, ko se vsi zberejo za branje Svetega pisma in osvetljujejo družinsko življenje z lučjo vere ter hvalijo Boga kot Očeta.«

Audio:


20. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006.
»V današnji kulturi se pogosto povzdiguje svobodo popolnoma neodvisnega posameznika, kakor da se je sam naredil in zadostuje sam sebi, brez odnosa z drugimi, kakor tudi brez odgovornosti do drugih.

Cerkev ne neha spominjati, da resnična svoboda človeškega bitja izhaja iz tega, da je bil ustvarjen po Božji podobi in sličnosti. Zato je krščanska vzgoja, vzoja svobode za svobodo. Mi delamo dobro, ne kakor sužnji, ki niso svobodni in ne morejo drugače delati, temveč to počnemo zato, ker smo osebno odgovorni za svet, ker ljubimo resnico in dobro, ker ljubimo Boga samega in tudi njegove stvaritve. To je resnična svoboda, h kateri nas želi Sveti Duh voditi.«

Audio:

21. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. med svetovnim srečanjem družin v Valenciji julija 2006.
»Jezus Kristus, ki je popolni človek, zgled sinovske svobode, nas uči, kako posredovati drugim njegovo ljubezen: 'Kakor je oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni' (Jn 15,9). O tem uči drugi vatikanski koncil z besedami: 'Krščanski zakonci in starši naj hodijo po njih lastni poti in z zvesto ljubeznijo vse življenje drug drugega podpirajo v milosti ter otroke, katere so z ljubeznijo sprejeli od Boga, poučujejo v krščanskem nauku in v evangeljskih krepostih. Na ta način dajejo vsem zgled neutrudljive in velikodušne ljubezni, grade občestvo ljubezni in so priče ter sodelavi pri rodovitnosti matere Cerkve, v znamenje in deležnost pri tisti ljubezni, s katero je Kristus ljubil svojo nevesto in je sam sebe dal zanjo' (LG 41).«

Audio:


22. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. pri sveti maši med narodnim srečanjem hrvaških katolišikh družin junija 2011 v Zagrebu.
»Dragi bratje in sestre! Z veseljem sem sprejel povabilo hrvaških škofov, naj obiščem to deželo med prvim narodnim srečanjem hrvaških katoliških družin. Moram reči, da zelo cenim vašo pozornost in prizadevanje za družino in sicer ne samo zato, ker se ta temeljna človeška resničnost, tako v vaši deželi kakor tudi drugod, mora danes soočati s težavami in grožnjami ter je zato še posebej potrebna podpore in evangelizacije, temveč tudi, ker so krščanske družine odločilen vir za vzgojo vere, za izgradnjo Cerkve kot skupnosti in njene misijonske navzočnosti v različnih okoliščinah življenja. Poznana mi je vaša velikodušnost in zavzetost, s katero vi dragi pastirji služite Gospodu in Cerkvi. Vaše vsakodnevno delo pri vzgoji za vero mladih generacij, kakor tudi pri pripravah na zakon ter pri spremljanju družin, je temelja pot nenehnega prenavljanja Cerkve in poživljanja družbenega tkiva naroda. Še naprej z razpoložljivostjo nadaljujte to vaše dragoceno pastoralno prizadevanje!«

Audio:


23. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. pri sveti maši med narodnim srečanjem hrvaških katolišikh družin junija 2011 v Zagrebu.
»Dragi starši, potrudite se poučevati vaše otroke moliti in tudi molite z njimi. Udeležujte se z njimi zakramentov, posebno evharistije. Uvajajte jih v življenje Cerkve. Ne bojte se v krogu družinske domačnosti brati Svetega pisma. Osvetlite družinsko življenje z lučjo vere in hvalite Boga kot Očeta.Vi ste kot majhna dvorana zadnje večerje, kjer se živi, kot Marija in učenci, enost, občestvo in molitev.«

Audio:


24. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. pri sveti maši med narodnim srečanjem hrvaških katolišikh družin junija 2011 v Zagrebu.
»Hvala Bogu imajo danes številne krščanske družine zavest o njihovi msijonarski poklicanosti in se resno zavzemajo za pričevanje Kristusa Gospoda. Blaženi Janez Pavel II. je dejal: 'Dobra družina, utemeljena na zakramentu zakona, je že sama po sebi dobra novica za svet', in dodal: 'Dandanes je vedno več družin, ki dejavno sodelujejo pri evangelizaciji. V Cerkvi je dozorel čas družine, ki je tudi čas misijonarske družine' (Angelus, 21. oktober 2001).

Audio:

25. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. pri sveti maši med narodnim srečanjem hrvaških katolišikh družin junija 2011 v Zagrebu.
»V današnji družbi je nujno potrebna navzočnost zglednih krščanskih družin. Saj žal ugotavljamo, še posebej v Evropi, da se širi sekularizacija, ki izrinja Boga na obrobnost življenja in ki hkrati tudi razkraja družino. Absolutiziranje svobode brez zavzemanja za resnico, gojenje ideala o blagostanju posameznika preko porabe materialnih dobrin ter kratkotrajnih izkušenj, zanemarja kvaliteto odnosov z drugimi osebami in globlje človeške vrednote. Nadalje težnja skrčiti ljubezen na čustveno doživljanje ter na zadovoljitev nagonskih teženj, slabi prizadevanja za pripadnost drug drugemu v dolgotrajni medsebojni zvezi in v odprtosti za življenje. Poklicani smo upreti se takšni miselnosti!«

Audio:

26. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. pri sveti maši med narodnim srečanjem hrvaških katolišikh družin junija 2011 v Zagrebu.
»Skupaj z besedo Cerkve pa je zelo pomembno pričevanje in prizadevanje krščanskih družin, vaše konkretno pričevanje. Še posebej pri zagovarjanju nedotakljivosti človeškega življenja od spočetja do naravnega konca, pri zagovarjanju edinstvene in nenadomestljive vrednosti družine utemeljene na svetem zakonu, kakor tudi pri nujnosti zakonodajnih ukrepov, ki podpirajo družine pri njeni nalogi rojevanja in vzgajanja otrok.«

Audio:


27. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. pri sveti maši med narodnim srečanjem hrvaških katolišikh družin junija 2011 v Zagrebu.
»Drage družine, bodite pogumne! Ne popustite tisti posvetni miselnosti, ki predlaga izvenzakonsko skupnost kot pripravo ali celo nadomestilo za poroko. Pričujte s svojim življenjem, da je mogoče brezpogojno ljubiti kakor Kristus in da se ni potrebno bati obvezati se z drugo osebo. Drage družine, veselite se očetovstva in materinstva. Odprtost za življenje je znamenje odprtosti za prihodnost. Prav tako je znamenje zaupanja v prihodnost spoštovanje naravne morale, ki osvobaja osebo ne pa mrtviči.«

Audio:


28. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. pri sveti maši med narodnim srečanjem hrvaških katolišikh družin junija 2011 v Zagrebu.
»Dobro družine je tudi dobro Cerkve. Želim ponovno poudariti to, kar sem že v preteklosti: 'Izgrajevanje vsake posamezne krščanske družine je postavljen v okvir velike družine Cekve, ki jo podpira in nosi s seboj...In obratno, Cerkev izgrajujejo družine, domače cerkve'. Prosimo torej Gospoda, da bi bile družine vedno bolj Cerkev v malem in cerkvene skupnosti vedno bolj družine.«

Audio:

29. maj
Iz homilije papeža Benedikta XVI. pri sveti maši med narodnim srečanjem hrvaških katolišikh družin junija 2011 v Zagrebu.
»Drage družine, ko živite občestvo vere in ljubezni, ste v svetu vedno bolj jasne priče Kristusove obljube vsakemu od nas, ko se je dvignil v nebo: 'jaz sem z vami vse dni do konca sveta (Mt 28,20). Dragi kristjani, začutite, da ste z vsem vašim življenjem poklicani evangelizirati, močno začutite Gospodovo besedo: 'Pojdite in naredite vse narode moje učence' (Mt 28,19). Naj Devica Marija Kraljica, vedno spremlja to vašo pot. Amen. Hvaljen Jezus in Marija.«

Audio:

30. in 31. maj

Molitev za srečanje družin v Milanu

Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa in naš Oče,
hvalimo Te, Vir vsega stvarstva.
Prosimo, zaščiti naše družine s svojim blagoslovom,
saj so to občestva podarjanja življenja drug drugemu.

Stvarnik popolnosti in lepote,
prosimo, podeli vsem družinam pravično in dostojno delo,
da bomo lahko imeli vse potrebno za življenje
in bomo lahko okušali privilegij sodelovanja
s Teboj v izgradnji človeštva.

Poveličujemo Te, naš Gospod in naš Bog,
vodi naše družine po poteh miru,
da bi okusili večno radost,
ki si jo nam podaril po vstalem Kristusu.

Naj bodo naši dnevi življenja priložnost,
ki bo razkrila Tvojo skrivnost ljubezni in luči,
ki jo je razodel Kristus, Tvoj Sin,
in nam jo je podaril Duh, ki daje življenje.

Daj, da bomo srečno živeli kot Tvoja družina
na tej poti k Tebi, Dobri Bog, zdaj in vekomaj.
Amen.

Audio: