Nacionalni pohod za življenje v Ottawi: v sodobni družbi je nujno potrebno graditi
kulturo življenja
OTTAWA (ponedeljek, 30. april 2012, RV) – »V sodobni družbi je nujno potrebno
graditi kulturo življenja,« je v svojem letnem sporočilu zapisala Katoliška organizacija
za življenje in družino Kanadski škofovski konferenci. Objavili so ga ob nacionalnem
pohodu za življenje, ki bo v prestolnici, Ottawi, potekal 10. maja.
»Živimo
v času in državi, ki dajeta velik pomen pravicam, ki so, žal, pogosto popolnoma ločene
od odgovornosti, ki pa bi jih tudi pravice morale vsebovati. Gotovo se moje pravice,
vaše pravice končajo tam, kjer se začnejo pravice našega bližnjega, mojega soseda,
« še beremo v sporočilu. Vsako leto je v Kanadi »približno 100.000 naših 'bližnjih',
najbolj ranljivih, žrtvovanih na žrtveniku 'svobodne izbire', v imenu tega, kar nekateri
neupravičeno imenujejo kot 'pravica'.«
V nadaljevanju so poudarili, da je otrok
v maternici dejansko naš bližnji in ga moramo spoštovati kot osebo od spočetja dalje.
Znanstveno dejstvo je namreč, da je vsak otrok, ki se bo rodil, od začetka svojega
razvoja edinstveno in nenadomestljivo človeško bitje. Zato si je potrebno neutrudno
prizadevati za reforme zakonov, da bi le-ti spoštovali človeškost in temeljno pravico
do življenja naših najmanjših. Kot svobodni in odgovorni državljani imamo vsi to odgovornost,«
so še poudarili.
V Katoliški organizaciji za življenje in družino spominjajo,
»da je zgodovina že večkrat pokazala, da so tam, kjer se ne spoštuje pravica nerojenih
otrok do življenja, prej ali slej poteptane tudi druge pravice.« Kot poudarjajo,
je najočitnejša in grozovita posledica splava uničenje življenja, vendar pa se njegov
uničevalen učinek tukaj ne konča. Žena, ki se odloči za prostovoljno prekinitev nosečnosti,
skoraj vedno utrpi globoko negativne posledice, raziskave pa so pokazale, da tudi
očetje in stari starši splavljenih otrok pogosto občutijo globoko praznino, osamljenost,
izdajstvo. Prav tako pa se bratje in sestre teh otrok pogosto čutijo krive preprosto
zato, ker živijo in neredko trpijo za depresijo in neznosno žalostjo, t.i. 'sindromom
preživelih'. Še več, posledice splava utrpi celotna družba, kot je v okrožnici Evangelij
življenja poudaril tudi Janez Pavel II.
V nadaljevanju dokumenta izpostavljajo
dejstvo, da je družba, ki dopušča splav, »družba, ki iz človeškega bitja ustvarja
zgolj sredstvo za dosego cilja. Družba, ki še naprej dopušča uničenje svojih najšibkejših
članov, bo nedvomno dopustila tudi uničenje 'relativno šibkih', torej ljudi s posebnimi
potrebami, bolnih, odrinjenih na rob in tistih, ki so preprosto v napoto.« »Biti
za življenje,« še beremo v sporočilu za nacionalni pohod, »pomeni spoštovati človeško
življenje v vseh obdobjih razvoja in v vseh okoliščinah.« Da pa bi to res živeli,
moramo biti predvsem dosledni v svojih dejanjih in iskati odgovor, kako z živetjem
svojega vsakdanjika prispevati k resnični kulturi življenja.