Benedikt XVI. ob zasedanju Papeške akademije za družbene znanosti: Pojem odpuščanja mora najti mesto v mednarodnih razpravah

VATIKAN (ponedeljek, 30. april 2012, RV) – »Zgodovinske zmote in krivice se lahko presežejo samo, če se moški in ženske navdihujejo z ozdravljujočim sporočilom upanja, sporočilom, ki kaže pot naprej, ven iz slepe ulice, ki tako pogosto zapira ljudi in narode v začaran krog nasilja.« Tako je papež Benedikt XVI. zapisal v sporočilu, namenjenem udeležencem osemnajstega plenarnega zasedanja Papeške akademije za družbene znanosti, ki od 27. aprila do 1. maja poteka v Rimu. Tema srečanja je tokrat namenjena 50. obletnici izdaje socialne okrožnice Janeza Pavla II. Mir na zemlji (Pacem in Terris).

Na vrhuncu hladne vojne, ko sta svetu še vedno pretili nevarnost in širjenje orožja za množično uničenje, je Janez Pavel II. napisal tako imenovano »odprto pismo svetu«, je spomnil Benedikt XVI. Bil je to poziv k miru in pravičnosti, ki se naj na vso moč pospešujeta na vsaki družbeni, narodni in mednarodni ravni. Medtem ko se je v naslednjih petdesetih letih svetovna politična slika zelo spremenila, pa nas vizija, ki jo je ponudil Janez Pavel II., še vedno lahko veliko nauči, ko se soočamo z izzivi za mir in pravičnost v dobi po hladni vojni, je zapisal papež v sporočilu, naslovljenem na Mary Ann Glendon, predsednico papeške akademije.

Izpostavil je, da je v srcu družbenega nauka Cerkve antropologija, ki v ustvarjenem bitju prepoznava podovo Stvarnika, obdarjenega z inteligenco in svobodo, sposobnega razumnosti in ljubezni. Mir in pravičnost sta sadova prave ureditve, ki je vpisana v samo stvarstvo, v človekovo srce in zato sprejemljiva za vse ljudi dobre volje. Okrožnica Mir na zemlji je po prepričanju Benedikta XVI. »močan poziv k zavzetosti za ustvarjalni dialog med Cerkvijo in svetom, med verniki in neverniki, kar je poudaril tudi drugi vatikanski koncil.« Ponuja namreč temeljit krščanski pogled na človeški prostor in vesolje ter pri tem v ospredje postavlja sporočilo upanja za svet, ki po tem upanju tudi hrepeni; gre za sporočilo, ki lahko odmeva z ljudmi vseh ver in tistih, ki ne verujejo, kajti ta resnica je sprejemljiva za vse.

Tudi po napadih septembra 2001 je bl. Janez Pavel II. vztrajal, da »ni miru brez pravičnosti in ni pravičnosti brez odpuščanja«. »Pojem odpuščanja mora najti pot v mednarodne razprave o reševanju konfliktov, da bo spremenil sterilni jezik medsebojnega obtoževanja, ki ne vodi nikamor,« je poudaril Benedikt XVI. Če je človek ustvarjen po podobi Boga, ki je pravičen in bogat v usmiljenju, potem se te lastnosti morajo odražati v vodenju človeških zadev. Povezanost med pravičnostjo in odpuščanjem, pravičnostjo in milostjo je središče božjega odziva na človeško napačno delovanje. »Odpuščanje ni zanikanje slabih dejanj, ampak je sodelovanje v ozdravljajoči in spreminjajoči Božji ljubezni, ki pomirja in obnavlja,« je zapisal papež.

Audio: