Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za 4. velikonočno nedeljo
»Bogoslužje 4. velikonočne nedelje nam predstavlja eno najlepših podob, s katero so
že v prvih stoletjih Cerkve upodabljali Gospoda Jezusa: podobo Dobrega Pastirja. Janezov
evangelij nam v desetem poglavju opiše poseben način ravnanja Kristusa Pastirja do
svoje črede. To je tako močan odnos, da ne bo mogel nihče več izpuliti ovc iz njegovih
rok. One so namreč povezane z Njim z vezjo ljubezni ter medsebojnim poznavanjem, ki
jim zagotavlja neizmerni dar večnega življenja. Istočasno pa je držo črede do Kristusa
Dobrega Pastirja evangelist opisal z dvema značilnima glagoloma: poslušati in hoditi
za njim. Ti dve besedi opisujeta temeljne značilnosti tistih, ki živijo v hoji za
Gospodom. Predvsem gre tu za poslušanje njegove Besede, iz katere se porodi in hrani
vera. Samo tisti, ki je pozoren na Gospodov glas, je sposoben v vesti sprejeti takšne
odločitve, da bi deloval po Božje. Iz poslušanja torej izhaja hoja za Jezusom. Kot
učenci ravnamo, potem ko smo poslušali in notranje sprejeli Učiteljev nauk, če ga
vsakodnevno tudi živimo.«
Papež Benedikt XVI. je v homiliji, ki jo je imel
ob začetku papeške službe, razložil priliko o dobrem pastirju in ovcah z besedami:
»Na starodavnem Jutrovem je bila navada, da so se kralji označevali kot pastirji svojega
ljudstva. To je bila podoba njihove oblasti, cinična podoba: ljudstva so jim bila
kot ovce, s katerimi je pastir razpolagal po mili volji. Pastir vseh ljudi, živi Bog,
pa je sam postal jagnje, se postavil na stran jagnjet, tistih, ki jih potolčejo in
pobijejo. Prav na ta način se razodene kot pravi pastir: 'Jaz sem dobri pastir...
Svoje življenje dam za ovce,' pravi Jezus o sebi (Jn 10,14 sl. ). Ne odrešuje
nas oblast, ampak ljubezen. Kolikokrat bi si mi želeli, da bi se Bog pokazal kot močnejši.
Da bi ostro udaril, premagal zlo in ustvaril boljši svet. Vse oblastne ideologije
se tako upravičujejo, upravičujejo razdejanje tega, kar bi se lahko uprlo napredku
in osvoboditvi človeštva. Mi trpimo, ker je Bog potrpežljiv. In nič manj ne potrebujemo
mi vsi njegove potpežljivosti. Bog, ki je postal jagnje, nam govori, da svet rešuje
Križani in ne tisti, ki križajo. Svet odrešuje božja potrpežljivost in ga ruši nepotrpežljivost
ljudi.
Ena temeljnih značilnosti pastirja mora biti ta, da ljubi ljudi, ki
so mu zaupani, kakor ljubi Kristus, v katerega službi je. 'Pasi moje ovce,'
reče Kristus Petru in v tem trenutku tudi meni. Pasti pomeni ljubiti; in ljubiti pomeni
biti pripravljen trpeti. Ljubiti pomeni dati ovcam pravo dobrino, hrano božje resnice,
božje besede, hrano njegove navzočnosti, ki nam jo daje v najsvetejšem zakramentu.
Dragi
prijatelji, ta hip lahko rečem samo: molite zame, da bi se vedno bolj naučil ljubiti
Gospoda. Molite zame, molite, da bi se vedno bolj naučil ljubiti njegovo čredo – vas,
sveto Cerkev, vsakega od vas posebej in vse vas skupaj. Molite zame, da iz strahu
pred volkovi ne pobegnem. Molimo drug za drugega, da bi nas Gospod nosil in bi se
naučili nositi drug drugega.« »Na današnjo nedeljo čisto spontano priporočamo Bogu
pastirje Cerkve in tiste, ki se pripravljajo, da bodo postali pastirji. Prosim vas
za posebno molitev za škofe, tudi za rimskega škofa, za župnike ter za vse tiste,
ki so prijeli odgovornost za vodenje Kristusove črede, da bi bili zvesti in razumni
pri izvrševanju njihovega služenja. Še posebej pa na današnji svetovni dan molitve
za duhovne poklice prosimo za duhovniške poklice, da ne bi primanjkovalo vrednih delavcev
na Gospodovi žetvi.«