Ikonostas in nebeško bogoslužje: lepota kot izraz Božje prisotnosti lahko spodbudi k iskanju resnice

VATIKAN (torek, 24. april 2012, RV) – Lepota kot izraz Božje prisotnosti je lahko uporabna tudi v današnjem svetu. Tako je za Radio Vatikan zatrdil tajnik Kongregacije za vzhodne Cerkve msgr. Cyril Vasil, ki je včeraj na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu z uvodnim nagovorom odprl mednarodni simpozij z naslovom Ikonostas in nebeško bogoslužje. Po Vasilovem prepričanju je lepota kot izraz Božje prisotnosti lahko uporabna tudi v današnjem svetu, kajti veselje, lepota in okrasje so že pred tisočimi leti ganili poganske narode in jih spodbudili, da so zapustili pogansko bogočastje ter sprejeli sporočilo Boga, ki prebiva med ljudmi. Tudi danes, na začetku tretjega tisočletja, osebe iščejo veselje in lepoto. Vendar pa se ti dve ne more razumeti tako, da se ostane znotraj starega ali novega poganstva, trdi Vasil. »Za osebe današnjega časa, ki so zaradi tisočih ponudb svobodnega trga idej izgubile zaupanje, je tudi globoka in mistična lepota bogoslužja svetega časa in svetega kraja zgolj dekor. Bogoslužje in bogoslužna zgradba lahko postaneta spodbuda za globlje iskanje resnice v njihovem življenju, raziskovanje, ki jih bo vodilo k Njemu, ki je pot, resnica in življenje,« izpostavlja Vasil.

Glede težave pri branju sodobne sakralne umetnosti Vasil odgovarja, da ko govorimo o umetnosti, govorimo o jeziku. Težava danes pa je ravno v fragmentaciji jezika in nezmožnosti, da bi imeli en sam ključ za branje. To, kar ponuja tradicija krščanskega vzhoda, pa je ravno zmožnost govoriti v razumljivem jeziku. Ko pride do subjektivizacije izraza, bodisi jezikovnega bodisi umetnostnega, ta postane ovira v komunikaciji: postane avtokomunikacija in ne komunikacija objektivnih resnic. »Ko govorimo o sakralnosti, ki je izražena v vzhodnih bogoslužjih, govorimo o jeziku, ki se je razvijal skozi stoletja in je pojasnjen skozi bogoslužno katehezo, skozi življenje Cerkve ter postane tako nosilec resnice,« meni Vasil.

Tajnik Kongregacije za vzhodne Cerkve je o simpoziju na Papeškem vzhodnem inštitutu še povedal, da je srečanje umeščeno v okolje italijansko-albanske Cerkve, ki že stoletja predstavlja vzhodno stran pljuč na italijanskih tleh. Simpoziju v Rimu bodo sledila še srečanja na Siciliji v mesecu juliju in avgusta v Kalabriji. Tako se bo tudi prehodilo različne kraje, kjer je prisotnost vzhodne Cerkve pomembna tako z zgodovinskega vidika kot na primer z vidika priseljevanja, ki je skozi stoletja v Italijo prineslo ukoreninjenost vzhodnega obreda.

Audio: