Mehika: Beatifikacija Marie Ines Terese Najsvetejšega zakramenta
MEHIKA (četrtek, 19. april 2012, RV) – Cerkev v Mehiki bo to soboto dobila
novo blaženo. V baziliki Naše gospe iz Guadalupeja v prestolnici Ciudad de Mexico
bo za blaženo namreč razglašena Maria Ines Teresa Najsvetejšega zakramenta,
redovna ustanoviteljica. Obred beatifikacije bo vodil kardinal Angelo Amato, prefekt
Kongregacije za zadeve svetnikov, ki je novo blaženo predstavil tudi v pogovoru za
Radio Vatikan.
»Predvsem bi želel poudariti, da je beatifikacija matere
Marie Ines Terese Najsvetejšega zakramenta še en dar, ki ga bo papež Benedikt XVI.
poklonil Cerkvi in mehiškemu narodu. S svojim kratkim obiskom v Mehiki preteklega
meseca je želel stisniti roko vsem Mehičanom, da bi jih podprl in se jim zahvalil
za njihovo ukoreninjenost v katoliški veri in za njihovo ljubezen do Kristusa
Kralja in Cerkve.«
Maria Ines Teresa oz. Manuela se je rodila leta 1904.
Da bi lahko uresničila svoje sanje o posvečenem življenju, je morala oditi iz Mehike
v Združene države Amerike. Bilo je namreč obdobje preganjanj in neprenehnega strahu.
Redovnice v njeni domovini so živele v negotovosti in niso sprejemale novih kandidatk.
Manuela je leta 1929 tako vstopila v samostan klaris v Kaliforniji. A njen odprt in
živahen značaj jo je kasneje spodbudil, da je začela razmišljati o apostolatu, ki
bi ga lahko opravljala tudi zunaj samostana. V njej se je porodila želja, da bi Kristusovo
oznanilo širila v daljnih deželah. To se ji je uresničilo leta 1945 v mestu Cuernavaca,
kjer je s še šestimi redovnicami ustanovila novo skupnost, ki je pod varstvom Device
iz Guadalupeja združevala kontemplativno in aktivno življenje. To so bili začetki
Kongregacije klaris misijonark Najsvetejšega zakramenta.
Duhovno hrepenenje
Marie Ines Terese je bilo po besedah kardinala Amata misijonarstvo, oznanjevanje in
spreobrnenje celega sveta h Kristusu in njegovemu evangeliju. Iz tega so se nato porodili
tudi Kristusovi misijonarji za vesoljno Cerkev, kasneje pa še laiško gibanje, katerega
cilj je živeti evangelij z udejanjanjem krstnih obljub. In sicer v družinskem, poklicnem,
družbenem in cerkvenem okolju, vedno v skladu z geslom »Živeti za Kristusa«.
Ta
karizma pa je še sedaj nedvomno aktualna: »Danes je evangelizacija v Latinski Ameriki
in celotni Cerkvi nujna. Ne le kot prvo oznanilo za tiste, ki evangelija ne
poznajo, temveč tudi kot ponovno predlaganje Božje besede tistim, ki so nanjo pozabili,
jo zanemarili in živijo življenje, ki je daleč od resnice Jezusovih besed in zakramentov
Cerkve.«