Iz knjige Benedikt XVI. - znane osebnosti o papežu: Franz Beckenbauer in Wolfgang
Schäuble
VATIKAN (četrtek, 19. april 2012, RV) – »En mesec preden sem dopolnil šestdeset
let, me je nekdo vprašal, kaj si želim. Odgovoril sem mu: 'Rad bi osebno spoznal papeža.'«
To so besede nekdanjega nemškega nogometaša Franza Beckenbauerja, ki jih lahko beremo
v knjigi z naslovom Benedikt XVI. - znane osebnosti o papežu. Gre za delo,
ki je nastalo po zamisli papeževega osebnega tajnika, msgr. Georga Gänsweina. Vsebuje
pripovedi znanih nemških osebnosti o svetemu očetu. Knjigo so papežu Benediktu XVI.
podarili za njegov 85. rojstni dan.
Franz Beckenbauer Franz Beckenbauer
v knjigi pripoveduje, da se je s svetim očetom zares srečal nekaj mesecev po njegovi
izvolitvi, oktobra leta 2005. To je čas, ko se je Nemčija pripravljala na svetovno
prvenstvo v nogometu. Beckenbauer je bil v delegaciji, ki je obiskovala države, katerih
rezprezentance so se uvrstile na prvenstvo. Tako je prišel tudi v Rim, kjer se je
udeležil sredine splošne avdience na Trgu sv. Petra, po koncu katere je sveti oče
pozdravil tudi njihovo delegacijo. Benedikt XVI. je bil takrat papež komaj pol leta.
Slavni nogometaš se spominja, da je bil izvolitve svojega rojaka vesel. Ko ga je gledal
na televiziji, mu je deloval simpatično. Zdel se mu je celo nekoliko očetovski.
Osebno
srečanje z njim pa je nanj naredilo prav poseben vtis. »Karizma, ki izvira iz tega
človeka, njegova notranja vedrina in njegovo dostojanstvo, njegova prisrčnost:
vse to me je globoko ganilo.« Tako piše Franz Beckenbauer, ki je v življenju sicer
spoznal veliko pomembnih osebnosti, a je prav srečanje s papežem Benediktom XVI. zanj
ostalo nekaj posebnega, »trenutek, ki ga ne bo pozabil nikoli«. Presenetilo
ga je njegovo zanimanje za nogomet. Papež mu je celo dejal, da bo nekatere tekme svetovnega
prvenstva spremljal po televiziji.
Beckenbauer v nadaljevanju pove, da ga fotografija
njunega srečanja sedaj spremlja na vseh njegovih potovanjih. Ta dogodek je v njegovem
življenju nekaj spremenil: »Od takrat dalje spet pogosteje hodim v cerkev. Ko je
papež malo po svetovnem prvenstvu prišel v Nemčijo, sem prebral vse njegove
govore. V njih je pogosto ponavljal: 'Pojdite v Cerkev in pričujte.' Te besede sem
si vzel k srcu.« Tako svojo pripoved zaključuje nekdanji nogometaš Franz Beckenbauer.
Wolfgang
Schäuble V knjigi, ki so jo papežu Benediktu XVI. podarili za rojstni dan,
je svoje vtise zapisal tudi sedanji nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. S
svetim očetom se je srečal med njegovim obiskom v Nemčiji preteklo leto. Spominja
se zlasti njegovega govora v nemškem parlamentu, ki je tudi izhodišče za njegovo razmišljanje:
»Vera
v Boga na posebno jedrnat način izraža intuicijo, da obstajajo meje. Ko se delamo
važne, ne glede na našo vlogo v družbi, gospodarstvu, znanosti ali politiki, kakršnikoli
že so naši dosežki in naše žrtve, vera v Boga nam pravi, da obstaja nekaj in
nekdo, ki je pred in nad nami.« Danes se včasih zdi, da beseda Bog izginja iz
našega okolja, nadaljuje nemški politik evangeličanske veroizpovedi. Celo cerkveni
predstavniki na vprašanja, kaj je vera, zakaj pripadati Cerkvi ali kaj pomeni krščanstvo
v 21. stoletju za državo kot je Nemčija, raje odgovarjajo z etičnimi in kulturnimi
razlogi ter pri tem ne omenjajo Boga. Pa vendar je vera tisto, kar v življenju opozarja
na nekaj »večjega od nas samih, česar ne prilagajamo po naših željah in pred čimer
moramo torej upravičiti vsa naša dejanja«. To je tako zelo pomembno prav zaradi
meja, ki jih nujno potrebujemo. Na to nas med drugim opozarja gospodarska kriza zadnjih
let. A čeprav meje potrebujemo, nadaljuje nemški finančni minister, tega ponavadi
ne želimo priznati. Tako kot ne želimo priznati Boga. Četudi so posledice vedno iste,
se zdi, da je v človeški naravi preizkušanje, ali zmoremo tudi brez meja. Vera v Boga
spominja, da je ta način razmišljanja »napačen in nevaren«. Pri tem gre lahko
tako za gospodarstvo, podnebne razmere, kot tudi za zaščito človekovega dostojanstva.
Vse
te teme, ki se jih je v svojem razmišljanju dotaknil Wolfgang Schäuble, pa je mogoče
najti tudi v papeževih govorih. In zato mu je hvaležen. Ob tem se namreč potrjuje
njegovo prepričanje, da je glede teh vprašanj med različnimi krščanskimi veroizpovedmi
več vidikov, ki nas povezujejo, in ne tistih, ki nas ločujejo.