Ob 1700-letnici bitke pri Milvijskem mostu: Simpozij Konstantin Veliki. H koreninam Evrope

VATIKAN (sreda, 18. april 2012, RV) – V Vatikanu se je danes začel štiri dnevni mednarodni simpozij z naslovom Konstantin Veliki. H koreninam Evrope. Srečanje organizira Papeški odbor za zgodovinske znanosti ob 1700-letnici bitke pri Milvijskem mostu v Rimu in s tem povezanim spreobrnjenjem cesarja Konstantina v krščanstvo.

Dogodek študijske narave želi osvetliti splošen družbeno-zgodovinski okvir, v katerem je živel Konstantin, začenši z njegovo vzgojo in z odnosi med kristjani in rimskim imperijem pred letom 313, kot je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi simpozija. Udeleženci bodo razpravljali o odnosih med religijo in državo, o pojmu verske svobode v imperiju, o religiji z vidika rimskega cesarja in rimskega senata. Beseda bo tekla tudi o spreobrnjenju cesarja Konstantina, njegovem krstu in odnosu do kristjanov pred bitko pri Milvijskem mostu, 28. oktobra 312. S strateško-vojaškega vidika bitka ni imela večjega pomena, je pa postala pomembno simbolično izhodišče za nastanek novega sveta, ki se je rodil iz srečanja Konstantina s krščanstvom, je bilo povedano na predstavitvi. Tako se je namreč zaključila doba preganjanj kristjanov ter se začela evangelizacija vsega imperija, s čimer se je zarisala podoba zahodne in balkanske Evrope. To je bila Evropa, v kateri so zacveteli vrednost človeškega dostojanstva, pomen ločitve in sodelovanje med religijo in državo, svoboda vesti, vere in bogočastja. Vse te stvarnosti, ki so nato postale del humanistične in kulturne evropske dediščine, so sicer zorele še več stoletij, vendar pa so vse dobile svoje zametke v Konstantinovi dobi, torej z bitko pri Milvijskem mostu.

V znameniti bitki pri Milvijskem mostu, ki povezuje bregova Tibere na severu Rima, je rimski cesar Konstantin premagal Maksencija – ta je bil eden od štirih vladarjev rimske tetrarhije. Bitka je potekala 28. oktobra 312. Na predvečer bitke je Konstantin imel videnje: na nebu nad soncem je videl svetel križ z napisom v grščini ''s tem zmaguj'' oziroma v latinščini poznano kot ''v tem znamenju boš zmagal''. V sanjah se mu je nato prikazal Kristus in mu povedal, naj naredi vojaški prapor v obliki znamenja, ki ga je videl na nebu in ga uporabi v bitki – šlo je za Kristusov monogram v obliki združenih grških črk H (hi) in R (ro), zapisanih kot X in P. Konstantin je tako tudi storil, zmagal v bitki in Boga kristjanov sprejel za svojega Boga. Leta 313 je z ediktom prepovedal preganjanje kristjanov, ki se je začelo v prvem stoletju pod Neronom.

Audio: