Benedikt XVI. med homilijo: Na dan mojega rojstnega dne in hkrati dneva mojega krsta, mi je bogoslužje Cerkve dalo tri markacije

VATIKAN (ponedeljek, 16. april 2012, RV) – »Na dan mojega rojstnega dne in dneva mojega krsta, mi je bogoslužje Cerkve dalo tri markacije, ki so mi pokazale, kam vodi pot in mi jo pomagajajo najti. Najprej je to, liturgični spomin sv. Berdardke Soubirou,vidkinje iz Lurda, nadalje enega od najbolj posebnih svetnikov v zgodovini Cerkve, svetega Benedikta Jožefa Labreta. Tretje pa je dejstvo, da je bil rojstni dan potopljen v velikonočno skrivnost, v skrivnost križa in vstajenja, še zlasti, ker je bila velika sobota, dan Božje tišine, dan navidezne odsotnosti, smrti Boga pa vendar tudi dan, na katerega je naznanjeno vstajenje.« S temi besedami je papež Benedikt XVI. opisal sovpadanja z njegovim rojstnim dnevom na začetku homilije med sveto mašo, ki jo je daroval danes dopoldne z nemškimi škofi ter ožjimi sodelavci v pavlinski kapeli v Vatikanu.

Sveti oče je v nadaljevanju podrobneje opisal vsako od teh treh markacij in s čim so njemu kazale in še kažejo pot naprej. Za sveto Bernardko je papež dejal, da »je ravno to preprosto dekle, ki je v svojem srcu ostalo čisto in preprosto, imelo srce, ki je videlo in je bilo sposobno videti Božjo Mater ter v njej odsev lepote in dobrote Boga.« Njej je Marija pokazala studenec vode, ki podarja čistost in zdravje. »Menim, da lahko na to vodo gledamo kot na podobo resnice, ki nam po veri prihaja naproti, na nehlinjeno in neomadeževano resnico.«

Sveti beraški romar Benedikt Jožef Labre je svetemu očetu zgled v tem, »da mu je zadostoval samo Bog«, ter hkrati zgled evropskega bratstva, saj je svetnik obiskal večino evropskih romarskih svetišč ter v njih našel gostoljubje ter zatočišče.

»In na koncu je tu še velikonočna skrivnost. Isti dan, ko sem bil rojen in zato se zahvaljujem svojim staršem, sem bil tudi prerojen iz vode in Svetega Duha, kakor smo slišali v današnjem evangeliju«, je dejal sveti oče in dodal: »Na dan, ko sem bil krščen, je bila velika sobota. Takrat je bila velikonočna vigilija še v soboto zjutraj. Tej vigiliji je sledila tema velike sobote, vendar brez aleluje. Ta izjemen paradoks, ta izjemna vnaprejšnjost luči v temnem dnevu, se mi zdi kot podoba zgodovine današnjih dni.«

Preden se je sveti oče zahvalil kardinalu Angelu Sodanu za bratske in prijateljske besede na začetku svete maše, s katerimi je dekan kardinalskega zbora voščil svetemu očetu je le ta še dejal: »Nahajam se pred zadnjim delom poti svojega življenja in ne vem, kaj me še čaka. Vem pa, da je Božja luč, da je On vstal, da je njegova luč močnejša od vsake teme, da je Božja dobrota močnejša od vsakega zla tega sveta. To mi pomaga, da grem z gotovostjo naprej. To pomaga nam, da gremo naprej in zato se sedaj iz srca zahvaljujem vsem, v katerih po njihovi veri nenehno zaznavam Božji 'da'.«

Audio: