Papež ob izpostavitvi Jezusovega oblačila v Trierju: Sveta tunika predstavlja edinost Cerkve

VATIKAN (sobota, 14. april 2012, RV) – V Trierju v Nemčiji so po petstotih letih ponovno dali na ogled ''sveto tuniko''. Slovesnost ob začetku izpostavitve relikvije – ta bo na ogled do 13. maja – je potekala v petek, 12. aprila, popoldne v trierski stolnici, kjer relikvijo tudi hranijo. Po izročilu gre za kos Jezusovega oblačila oziroma suknjo, za katero so pred njegovim križanjem žrebali vojaki. Slovesnosti v Trierju se je kot poseben papežev odposlanec udeležil kardinal Marc Ouellet, prefekt Kongregacije za škofe, ki je zbranim prebral tudi papeževo sporočilo. »Ob tej posebni priložnosti,« piše v sporočilu Benedikt XVI., »tudi jaz v mislih romam v starodavno in častitljivo škofovsko mesto Trier, da bi se pridružil vrsti vernikov, ki se bodo v prihodnjih tednih podali na romanje k ''sveti tuniki''«.

Papež spomni, da je bila ''sveta tunika'' prvič izpostavljena javnosti pred petstotimi leti, in sicer na željo habsburškega cesarja Maksimiljana I. Od takrat naprej, torej od leta 1512, ''sveta tunika'' priteguje vernike. Ta relikvija oživi dramatične trenutke Jezusovega zemeljskega življenja, njegovo smrt na križu, piše papež. Razdeljevanje njegovih oblačil med vojaki bi se lahko zdelo kot obrobni prizor, kateremu sinoptični evangeliji namenjajo le malo pozornosti. Evangelist Janez pa ta prizor opiše z določeno svečanostjo. Govori o suknji, ki je bila »brez šiva« in »od vrha scela stkana« (Jn 19,23-24). Tako nam pomaga, da z vero gledamo na skrivnost odrešenja.

V tem, da je tunika narejena iz enega samega kosa blaga in je vojaki zato niso hoteli parati, so cerkveni očetje videli edinost Cerkve, nadaljuje papež Benedikt XVI. Cerkev je namreč ustanovljena kot ena in neločljiva skupnost Kristusove ljubezni in to je tisto, kar ''sveta tunika'' naredi vidno. »Odrešenikova ljubezen ponovno poveže to, kar je ločeno. Cerkev je edinost mnogih. Kristus ne odpravlja številnost ljudi, ampak jih poveže skupaj; kristjani, eni za druge in z drugimi, da tako lahko postanejo v svoji raznolikosti posredniki k Bogu,« piše sveti oče. Tudi to, da je bila Kristusova tunika od »vrha scela stkana«, je po papeževih besedah podoba Cerkve, ki ne živi zaradi svojih lastnih naporov, ampak zahvaljujoč Božjemu delovanju: »Cerkev kot ena in nedeljena skupnost je Božje delo, ni proizvod ljudi in njihovih sposobnosti.« ''Sveta tunika'' je obenem tudi opomin Cerkvi, da bi ostala zvesta svojemu izvoru ter se zavedala, da so njena edinost, privolitev, učinkovitost in pričevanje delo od zgoraj in so lahko samo Božji dar. Ob koncu sporočila papež še izpostavi potrebo po stalni razpoložljivosti za spreobrnjenje in ponižnost, da bi z ljubeznijo in resnico bili Gospodovi učenci.

Audio: