Vatikanska knjižnica in digitalizacija

VATIKAN (četrtek, 12. april 2012, RV) – Digitalizacija je beseda, ki je že nekaj časa v središču pozornosti tistih, ki delujejo v knjižnicah. Za mnoge je postala tudi moreča skrb, še zlasti kadar se je treba soočiti z obsežnostjo materiala. Misel na 80.000 rokopisov in 8.900 inkunabul v Vatikanski knjižnici tako lahko povzroči nemajhno vznemirjenje. Po drugi strani pa digitalizacija pomeni ohranjanje kulturne dediščine, omogočanje lažjega dostopa več osebam in zagotovitev kvalitetne reprodukcije, v primeru propadanja izvirnika. Vse to so razlogi, da se pred tem novim izzivom digitalizacije ni primerno vdati.

Vatikanska knjižnica se je v preteklih letih, kot poroča L'Osservatore Romano, že spoprijela z nekaj pobudami na tem področju. Pred kratkim pa se je začel nov projekt, ki je doslej najobsežnejši, in ga je skupaj s projektom v prav tako znameniti knjižnici Bodleian v Oxfordu velikodušno podprla Fundacija Polonsky. Le-ta je namenjena podpori dejavnosti, ki so posvečene olajševanju dostopanja širšega kroga ljudi do dediščine človeštva, ki se hrani v velikih knjižničnih zbirkah po celem svetu. Fundacija je zgovorno pričevanje, kako kultura vedno najde velikodušne in poštene zagovornike.

Projekt naj bi se zaključil v petih letih. Do takrat pa naj bi digitalizirali kar milijon in pol strani iz rokopisov in inkunabul obeh institucij. Iz Vatikanske knjižnice je bilo izbranih okoli 2.500 del. Med njimi bo nekaj znamenitih inkunabul, kot na primer delo De Europa kasnejšega papeža Pija II. (Enea Silvio Piccolomini) ali pa 42-vrstična latinska Biblija Johanna Gutenberga, ki je bila dokončana leta 1455. Vatikanska knjižnica sicer hrani četrto največjo zbirko inkunabul na svetu. Iz njene zbirke hebrejskih rokopisov bodo digitalno obliko sedaj dobila nekatera dela posebne zgodovinske vrednosti, kot je kodeks, ki je nastal v prvi polovici 10. stoletja in velja za najstarejši do danes ohranjeni hebrejski kodeks. Med grškimi rokopisi pa so bila poleg kodeksov Nove zaveze in cerkvenih očetov izbrana dela Homerja, Sofokleja, Platona in Hipokrata.

Vatikanska knjižnica s pomočjo podpornikov tako še naprej nadaljuje svoje poslanstvo večstoletnega služenja človeštvu, ko svoje delo varovanja njegovih zakladov potrjuje in širi tudi s pomočjo uporabe novih tehnologij.

Audio: