VATIKAN (četrtek, 12. april 2012, RV) – Digitalizacija je beseda, ki je že
nekaj časa v središču pozornosti tistih, ki delujejo v knjižnicah. Za mnoge je postala
tudi moreča skrb, še zlasti kadar se je treba soočiti z obsežnostjo materiala. Misel
na 80.000 rokopisov in 8.900 inkunabul v Vatikanski knjižnici tako lahko povzroči
nemajhno vznemirjenje. Po drugi strani pa digitalizacija pomeni ohranjanje kulturne
dediščine, omogočanje lažjega dostopa več osebam in zagotovitev kvalitetne reprodukcije,
v primeru propadanja izvirnika. Vse to so razlogi, da se pred tem novim izzivom digitalizacije
ni primerno vdati.
Vatikanska knjižnica se je v preteklih letih, kot poroča
L'Osservatore Romano, že spoprijela z nekaj pobudami na tem področju. Pred
kratkim pa se je začel nov projekt, ki je doslej najobsežnejši, in ga je skupaj s
projektom v prav tako znameniti knjižnici Bodleian v Oxfordu velikodušno podprla Fundacija
Polonsky. Le-ta je namenjena podpori dejavnosti, ki so posvečene olajševanju dostopanja
širšega kroga ljudi do dediščine človeštva, ki se hrani v velikih knjižničnih zbirkah
po celem svetu. Fundacija je zgovorno pričevanje, kako kultura vedno najde velikodušne
in poštene zagovornike.
Projekt naj bi se zaključil v petih letih. Do takrat
pa naj bi digitalizirali kar milijon in pol strani iz rokopisov in inkunabul obeh
institucij. Iz Vatikanske knjižnice je bilo izbranih okoli 2.500 del. Med njimi bo
nekaj znamenitih inkunabul, kot na primer delo De Europa kasnejšega papeža
Pija II. (Enea Silvio Piccolomini) ali pa 42-vrstična latinska Biblija Johanna
Gutenberga, ki je bila dokončana leta 1455. Vatikanska knjižnica sicer hrani četrto
največjo zbirko inkunabul na svetu. Iz njene zbirke hebrejskih rokopisov bodo digitalno
obliko sedaj dobila nekatera dela posebne zgodovinske vrednosti, kot je kodeks, ki
je nastal v prvi polovici 10. stoletja in velja za najstarejši do danes ohranjeni
hebrejski kodeks. Med grškimi rokopisi pa so bila poleg kodeksov Nove zaveze in cerkvenih
očetov izbrana dela Homerja, Sofokleja, Platona in Hipokrata.
Vatikanska knjižnica
s pomočjo podpornikov tako še naprej nadaljuje svoje poslanstvo večstoletnega služenja
človeštvu, ko svoje delo varovanja njegovih zakladov potrjuje in širi tudi s pomočjo
uporabe novih tehnologij.