Papež med splošno avdienco: Velikonočni čas kot priložnost za odkrivanje izvirov
naše vere. On je vedno navzoč med nami
VATIKAN (sreda, 11. april 2012, RV) – »Naj bo velikonočni čas za vse nas
priložnost, da z veseljem in navdušenjem ponovno odkrijemo izvire naše vere.« Tako
je papež Benedikt XVI. med današnjo splošno avdienco pozval vernike, zbrane na Trgu
sv. Petra. Med katezo je govoril o preobrazbi, ki jo je Jezusova velika noč povzročila
v njegovih učencih, ter vse povabil, naj dopustimo, da nas sreča vstali Jezus: »On,
živ in resničen, je vedno navzoč med nami. Z nami hodi, da bi
vodil naše življenje, da bi odprli svoje oči. Imejmo zaupanje v Vstalega, ki
ima moč, da nam da življenje, da se ponovno rodimo kot Božji otroci, sposobni
verjeti in ljubiti. Vera vanj spreminja naše življenje, osvobaja ga strahu, daje mu
trdno upanje, poživlja ga s tistim, kar daje polni smisel življenju, in to je Božja
ljubezen.«
»Mir vam bodi« – velikonočni pozdrav, ki premaga
vsak strah Papež je katehezo začel s prizorom na večer Jezusovega vstajenja,
ko so se učenci iz strahu pred Judi zaklenili v hišo. Strah jim stiska srce in preprečuje,
da bi šli naproti drugim, naproti življenju. Spomin na trpljenje njihovega Učitelja
povečuje negotovost. A tesnoba učencev se korenito spremeni z Jezusovim prihodom.
Stopi mednje pri zaprtih vratih in jim pravi: »Mir vam bodi« (Jn 20,19b). »To
je splošen pozdrav, ki pa sedaj dobi nov pomen, kajti povzroči notranjo spremembno;
je velikonočni pozdrav, ki v učencih premaga vsak strah,« je dejal papež. Jezus
na dan svojega vstajenja v polnosti podarja mir, ki za skupnost postane vir veselja
in gotove zmage. Benedikt XVI. je dodal, da Jezus tudi nam govori, naj se ne vznemirja
naše srce in naj nas ne bo strah.
Kristusov mir je namenjem tako
učenem kot vsemu svetu Nato Jezus učencem pokaže svoje rane, znamenja tistega,
kar se je zgodilo in se ne bo nikoli izbrisalo, je nadaljeval papež. Namen tega Jezusovega
dejanja je v potrditvi nove resničnosti vstajenja. Kristus, ki je sedaj med svojimi,
je resnična oseba, isti Jezus, ki je pred tremi dnevi bil pribit na križ. V luči velike
noči in v srečanju z Vstalim, učenci doumejo odrešilni smisel njegovega trpljenja
in smrti ter od žalosti in strahu preidejo k veselju. Ponovno jim pravi: »Mir vam
bodi« (Jn 20,21). Sedaj je že jasno, da ne gre le za pozdrav. »To je dar, ki
ga Vstali hoče dati svojim prijateljem,« je nadaljeval papež in dodal, da je obenem
tudi naročilo. Ta mir, ki ga je Kristus pridobil s svojo krvjo, je namenjem tako učenem
kot vsemu svetu. Jezus namreč doda: »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam«
(Jn 20,21). Vstali Jezus se je vrnil med učence zato, da bi jih poslal v svet. Sam
je zaključil svoje delo v svetu, sedaj je na njih, da v srcih sejejo vero, da bi Oče
zbral vse svoje razkropljene otroke. A Jezus ve, da je v njih še veliko strahu, zato
dihne vanje in jim podeli svojega Duha. To dejanje je po papeževih besedah znamenje
novega stvarjenja. »Z darom Svetega Duha, ki izvira iz vstalega Kristusa, se je
začel nov svet.« S tem, ko je učencem dano poslanstvo, ljudstvo
nove zaveze začne pot v svetu, to je ljudstvo, ki veruje v njega in njegova dela zveličanja,
je ljudstvo, ki pričuje o resnici vstajenja, je zatrdil papež in dodal, da je to novost
življenja, ki ne umre.
Vstali tudi danes vstopa v naše domove in naša srca Benedikt
XVI. je izpostavil, da Vstali tudi danes vstopa v naše domove in naša srca, čeprav
so vrata včasih zaprta. »Vstopa in daje veselje in mir, življenje in upanje,
darove, ki jih potrebujemo za naše ponovno človeško in duhovno rojstvo. Samo
on lahko prevrne tiste nagrobne kamne, ki jih človek pogosto postavlja na svoja čustva,
odnose, obnašanja; kamne, ki potrjujejo smrt: ločitve, sovraštva, zamere,
zavisti, nezaupanje, brezbrižnost. Samo on, Živi, lahko da bivanjski smisel
in razsvetli pot tistemu, ki je utrujen in žalosten, obupan in brez upanja.«
Prehoditi
pot v Emavs, da bi odkrili Božjo besedo in evharistijo Vse to sta po papeževih
besedah doživela tudi učenca na poti v Emavs (Lk 24,13-35). Govorita o Jezusu, a njuna
žalostna obraza izražata izgubljeno upanje, negotovost in potrtost. Jezus je spremenil
njuni življenji, a sedaj je mrtev in zdi se, da je vsega konec. Nenadoma se učencema
pridruži sam Jezus, hodi z njima, a ga ne prepoznata. Slišala sta sicer govoriti o
njegovem vstajenju, a to ju ne prepriča, kajti onadva 'ga nista videla' (Lk 24,24).
»Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano
o njem v vseh Pismih« (Lk 24,27). Medtem se približajo vasi in učenca povabita
'tujca': »Ostani z nama (Lk 24,29) […] Ko je sédel z njima za mizo, je vzel
kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal« (Lk 24,30). Podobnost Jezusovih
dejanj z zadnjo večerjo je bila očitna. »Tedaj so se jima odprle oči in sta ga
spoznala« (Lk 24,31). Papež je nadaljeval, da je Jezusova navzočnost, najprej
z besedami in nato s kretnjo lomljenja kruha, učencema omogočila, da sta ga spoznala.
Prizor nam kaže dva pomembna kraja, kjer lahko srečamo Vstalega, ki spreminja naše
življenje: poslušanje Besede v občestvu s Kristusom in lomljenje kruha. Učenca se
nato vrneta v Jeruzalem, najdeta zbrane dvanajstere in slišita govoriti o Jezusovem
vstajenju. Tudi sama pripovedujeta, kaj sta doživela. V njima se ponovno rodi navdušenje
vere, ljubezen do skupnosti, potreba po sporočanju vesele novice. Učitelj je vstal
in z njim je vstalo vse življenje – pričevati o tem dogodku postane zanju neukrotljiva
potreba, je zatrdil papež. Sklenil je z besedami, da moramo tudi mi prehoditi pot
dveh učencev ter ponovno odkriti Božjo besedo in evharistijo; hoditi z Gospodom in
mu dopustiti, da nam odpre oči za resnični smisel svetih Spisov in za svojo navzočnost
v lomljenju kruha. Vrh te poti je evharistično obhajilo: pri obhajilu nas Jezus hrani
s svojim telesom in krvjo, da bi bil navzoč v našem življenju in nas naredil nove,
oživljene z močjo Svetega Duha.
Papež pozdravil slovenske romarje Papež
je med pozdravi ob koncu današnje splošne avdience namenil besede tudi slovenskim
romarjem: »Na to naše srečanje ste prišli tudi mnogi romarji iz Slovenije. Dobrodošli!
Praznik Jezusovega vstajenja naj v vas budi prepričanje, da greh in njegove posledice
nimajo zadnje besede. Po veri v Kristusa smo rešeni, po veri v Kristusa živimo! Naj
bo z vami moj blagoslov!«