Sveti oče na velikonočni ponedeljek v Castel Gandolfu molil Raduj se, Kraljica nebeška

CASTEL GANDOLFO (ponedeljek, 9. april 2012, RV) – Sveti oče je včeraj popoldne odšel v apostolsko palačo v Castel Gandolfu, kjer bo preživel naslednjih nekaj dni. Tako je na današnji, velikonočni ponedeljek, tam skupaj z verniki molil molitev Raduj se, Kraljica nebeška, ki bo v velikonočnem času nadomestila Angelovo češčenje. Pred molitvijo je papež zbrane nagovoril.

Dejal je, da je ponedeljek po veliki noči v mnogih državah dela prost dan, ki omogoča izlet v naravo ali obisk sorodnikov: »Želel bi, da bi bila v mislih in srcih kristjanov vedno prisotna zavest o vzroku za ta praznični dan. Torej, Jezusovo vstajenje, odločilna skrivnost naše vere.« Saj kot piše apostol Pavel, če »Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera« (1 Kor 15,14). »Zato je v teh dneh pomembno prebirati pripovedi o Kristusovem vstajenju, ki jih najdemo v štirih evangelijih.« Brati pa jih moramo s srcem. Gre za pripovedi, ki na različne načine predstavljajo srečanja med učenci in vstalim Jezusom. Preko njih lahko premišljujemo o tem čudovitem dogodku, ki je preoblikoval zgodovino in dal smisel bivanju vsakega človeka.

Samega dogodka vstajenja evangelisti sicer niso opisali, je nadaljeval papež. Vstajenje ostaja skrivnostno. A ne v smislu manj resničnega, temveč skritega, onstran meja našega spoznanja: »Kot svetloba, ki je tako zaslepljujoča, da je ni mogoče opazovati z očmi, saj bi jih oslepila.« Pripovedi o dogodku vstajenja se začnejo, ko se ob sončnem vzhodu žene odpravijo h grobu in ga najdejo odprtega ter praznega. Evangelist Matej piše tudi o močnem potresu in angelu, ki je bil videti kakor blisk, ki je odvalil kamen ter sedel nanj (Mt 28,2-3). Potem, ko je nagovoril žene, so le-te, polne strahu in veselja, stekle, da bi novico sporočile učencem. Takrat pa so srečale Jezusa.

»V vseh evangelijih imajo žene veliko prostora v pripovedih o prikazovanjih vstalega Jezusa, kot tudi sicer v tistih o Jezusovem trpljenju in smrti.« V tistem času v Izraelu pričevanje žena ni imelo uradne, pravne veljave. Toda prav žene so doživele izkušnjo posebne povezanosti z Gospodom, ki je temeljna za dejansko življenje krščanske skupnosti. In to velja vedno, v vsakem obdobju, ne le na začetku poti Cerkve.

Vzvišeni zgled tega odnosa z Jezusom, in še prav na poseben način v njegovi velikonočni skrivnosti, je seveda Marija. Preko izkušnje velike noči je namreč postala Mati Cerkve, torej vsakega vernika in celotne skupnosti: »Marija naj nam izprosi, da bi izkusili živo navzočnost vstalega Gospoda, izvir upanja in miru.«

Audio: