Skupna judovsko-katoliška izjava o pravičnem ekonomskem sistemu

RIM (petek, 30. marec 2012, RV) – Verski pogled na trenutno finančno krizo oz. razmišljanje o pravičnem ekonomskem sistemu. To je bila osrednja tema 11. srečanja posebne komisije, ki jo sestavljata delegaciji Glavnega rabinata Izraela in Komisije Svetega sedeža za verske odnose z judovstvom. Delegaciji sta po srečanju, ki je potekalo v Rimu od 27. do 29. marca, podali skupno izjavo.

Le-ta na začetku izpostavlja, da so kljub številnim dejavnikom, ki so vplivali na finančno krizo, njene korenine predvsem v krizi moralnih vrednot. Želja po posedovanju in kultura pohlepa sta zatemnili prvenstveno mesto samega bivanja. Tako je iz ekonomskih dejavnosti izginila vrednota resnice, ki se je odražala v poštenosti in transparentnosti. V središču judovskega in katoliškega pogleda na pravičen ekonomski sistem je potrditev vrhovne previdnosti Stvarnika sveta, iz katere izvira vsako bogastvo, ki je človeštvu podarjeno za skupno dobro. Iz tega sledi, da je cilj ekonomskega sistema služiti blaginji družbe, priznavati človeško dostojanstvo vsem. Ta koncept dostojanstva, ki potrjuje vrednost vsake osebe, nasprotuje egocentričnosti in zahteva spodbujanje blaginje posameznikov v odnosu do skupnosti ali družbe. Kar pomeni, da poudarja dolžnosti in odgovornosti oseb ter uveljavlja solidarnost in bratstvo. Vse to pa s seboj prinaša zahtevo po zagotavljanju zadovoljitve temeljnih človeških potreb.

Skupna izjava nato pravi, da mora biti posebna pozornost posvečena najšibkejšim. Med njimi so revni, sirote, vdove, bolniki in tudi tujci. Prav v odnosu do slednjih se razodeva dobro ali slabo moralno zdravje neke družbe in stopnja solidarnosti, ki v njej vlada. Kdor je prejel Božji dar bogastva, je prejel tudi določeno dolžnost do revnejših. Isto velja tudi na ravni držav. Ekonomsko razvitejše države morajo prepoznati svojo odgovornost do dežel, ki potrebujejo pomoč drugih. Za spodbujanje pravičnejšega ekonomskega sistema je torej nujno priznavanje nekaterih konceptov, ki zadevajo namembnost zemeljskih dobrin. Med njimi so kultura, ki vključuje določeno raven samoomejevanja in skromnosti, duh odgovornega služenja, etični sistem razdeljevanja dobrin in prednostnih pravic, odločilni pomen poštenosti, transparentnosti, zastonjskosti in odgovornosti.

Člani obeh delegacij v nadaljevanju poudarjajo vlogo, ki jo morajo izvrševati verske skupnosti, da bi tudi same prispevale k odgovornemu ekonomskemu sistemu. Poseben pomen ima njihovo prizadevanje na tem področju v vladah, vzgojnih ustanovah in medijih. S pomočjo etične modrosti, ki izvira iz njihove duhovne dediščine, morajo verske skupnosti kot sestavni del civilne družbe odigrati svojo vlogo tudi pri zagotavljanju subsidiarnosti, ki je prav tako nujna za pravičen družbeni in ekonomski sistem.

Izjava se zaključuje z molitvijo, s psalmistovimi besedami, s katerimi se je sklenilo tudi tokratno srečanje komisije delegacij Glavnega rabinata Izraela in Komisije Svetega sedeža za verske odnose z judovstvom, ki je bilo posvečeno pravičnejšemu ekonomskemu sistemu: »Dobrota in zvestoba se bosta srečali, pravičnost in mir se bosta poljubila. Iz zemlje bo pognala zvestoba, z nebes bo gledala pravičnost. Gospod bo tudi dal, kar je dobro, naša dežela bo dajala pridelek. Pred njim bo šla pravičnost in utirala pot njegovim korakom.« (Ps 85,11-14)

Audio: