KUBA (sreda, 28. marec 2012, RV) – Ena od posebej dejavnih organizacij na
Kubi je nedvomno Kubanska Karitas, ki se v sodelovanju s Cerkvijo posveča najšibkejšim
družbenim članom, ostarelim in otrokom, pripravlja in izvaja vzgojno-izobraževalne
in zdravstvene programe ter je dejavna na vseh področjih humanitarne pomoči. Kuba
je namreč revna država in mnoge družine živijo v revščini in pomankanju ekonomskih
virov, je za Radio Vatikan povedala direktorica Kubanske Karitas Maritza Sanchez Abillud.
Kot pravi, država sicer pomaga, vendar nima virov. Zdravstvo je brezplačno, šolanje
do devetega razreda obvezno, vendar pa ni zadostnih virov in plače so zelo nizke.
Med življenjskimi stroški in kupno močjo ni sorazmerja, opisuje razmere na Kubi Abilludova.
Nadaljuje, da poleg tega, da je država revna, se kubanska družba tudi stara. Med državami
Latinske Amerike je na drugem mestu glede odstotka ljudi, starih nad 60 let – ti predstavljajo
skoraj 18 odstotkov prebivalstva. Življenjska doba se je podaljšala, število rojstev
pa zmanjšalo, kar dolgoročno gledano lahko predstavlja problem. Kubanska Karitas si
v okviru progama za tretje življenjsko obdobje zato prizadeva, da bi ostarele osebe
ohranile svoje zdravje in čim dlje ostale v svojem družinskem okolju, ne da bi bile
prisiljene iti v ustanove za starejše, trdi Abilludova. Med drugim tudi zato, ker
teh ustanov v državi ni dovolj. Karitas si zato prizadeva, da bi si starejši pomagali
sami med seboj, seznanja jih z njihovimi pravicami in spodbuja, da bi bili aktivni
kot posamezniki in kot skupine ter bi se oblikovale mreže pomoči in podpore. Direktorica
Kubanske Karitas tudi izpostavlja, da mnogi mladi želijo zapustiti državo, saj doma
ne najdejo priložnosti za zaposlitev na lastnem področju. Po njenih besedah mora biti
ena od prednostnih nalog to, da se zadostno odgovori na potrebe mladih, ki bodo na
ta način ostali v državi in prispevali tudi k prihodnosti domovine. Maritza Sanchez
Abillud med drugim priznava, da se je odnos med državo in Cerkvijo v zadnjih letih
izboljšal, k čemur je prispevala tudi Karitas. Ne želijo namreč na kakršen koli način
zavzeti mesto države, ampak ravno nasprotno, zagovarjajo načelo subsidiarnosti. Abilludova
še dodaja, da se sadovi sodelovanja že vidijo, kajti pomembno je sodelovanje vseh:
države, Cerkve, drugih cerkva, vseh ljudi dobre volje ter Kubancev znotraj in zunaj
države.