Kip Kristusa Kralja je simbol mehiškega katolištva. Nahaja se v geografskem
središču Mehike, na vrhu gore Cubilete, visoke 2700 metrov. Tono težek bronast kip
se dviga 22 metrov v višino in prikazuje Kristusa z razširjenimi rokami. Ob njem sta
postavljena dva angela, visoka tri metre, ki se stegujeta k Odrešeniku in mu ponujata
dve kroni: ena je kraljevska krona, ki simbolizira Kristusovo kraljevanje, druga pa
je trnova krona, simbol Kristusovega mučeništva. Kip Kristusa Kralja je postavljen
na vrhu svetišča, zgrajenega v obliki krogle, ki je posvečeno Kraljici Mariji. Vernika
se tako spomni, da se k Jezusu prispe preko njegove Matere Marije. Kraj je tudi pomembno
mehiško romarsko središče. Vsako leto, na praznik Gospodovega razglašenja, poteka
tradicionalno letno romanje na konjih. Kristus Kralj ni obrnjen proti mestu Guanajuato
in ne proti prestolnici Ciudad de Mexico, ampak proti mestu Leon. Postaviti ga je
namreč dala leonska škofija, ki je želela v srcu Mehike ustoličiti Kristusa Kralja
in Odrešenika, da bi dežela bila deležna miru in bi ljudje ohranili vero.
Kip
Kristusa Kralja so začeli graditi 11. decembra 1944 po načrtih kiparja Fidiasa Elizonda.
A že marca leta 1920 so na tem kraju okoliški verniki in duhovniki postavili spominsko
ploščo, posvečeno Presvetemu Srcu Jezusovemu. Še istega leta je škofija sprejela pobudo
vernikov, da se namesto plošče postavi kip Presvetega Srca Jezusovega. Dela so se
začela 11. januarja 1923, ko je apostolski delegat Ernesto Filipi Scoccia položil
prvi kamen, a so bila takoj prekinjena, Scoccia pa je bil izgnan iz države, ker bi
naj njegovo dejanje bilo proti ustavno. Do tretjega poskusa postavitve spomenika Srcu
Jezusovemu je prišlo januarja 1938, vendar so ga verniki tokrat uresničili na skrivaj,
da bi se izognili težavam z oblastjo. Tako so znotraj katedrale v Leonu postavili
skrivno kapelo, posvečeno Presvetemu Srcu Jezusovemu. Vendar pa želja, da bi na vrhu
gore Cubilete postavili velik kip Odrešenika, ni izginila. Leta 1943 so mehiški škofje
sprejeli načrt arhitekta Nicolása Mariscala Pene o postavitvi kipa in predsednika
države zaprosili za dovoljenje. Tako se je 11. decembra 1944 začela izgradnja ogromnega
Jezusovega kipa. 11. decembra 1950 je tamkajšnji škof v imenu papeža Pija XII. blagoslovil
kip v izgradnji. Bil je to dan, ko se je obhajala 25-letnica okrožnice Quas primas
papeža Pija IX., s katero je postavil praznik Kristusa Kralja. Dela so se zaključila
17. avgusta 1966.
Poleg veličine kipa Kristusa Kralja, pozornost pritegne lepota
Jezusovega obraza. V zgodovinskih kronikah beremo, da so bili verniki po tem, ko je
bila končana glava, ganjeni nad lepoto obraza. Predlagali so, da bi Kristusova glava,
preden bi jo postavili na vrh kipa, poromala po vsej državi in prispela tudi do najbolj
oddaljenih krajev Mehike, do vernikov, ki se ne bo nikoli mogli podati na romanje
na goro Cubilete. Tako se je tudi zgodilo. Glava Kristusa Kralja je bila središče
narodnega misijona in je prispela v številne majhne in velike kraje po vsej državi.
Gre za edinstven dogodek v zgodovini Mehike.
Audio:
Spominski
park dvestoletnice v Leonu je bil postavljen leta 2010 ob dvestoletnici neodvisnosti
Mehike in stoletnici mehiške revolucije. Na 14 hektarjih se nahajajo različni paviljoni
in dvorane, ki so prizorišča številnih kulturnih, izobraževalnih in zabavnih dogodkov,
namenjeni okrepitvi mehiške narodne identitete in vrednot. Območje lahko sprejme okoli
350 tisoč oseb.
Audio:
Katedrala
v Leonu je posvečena Sveti Materi Luči. Graditi so jo začeli leta 1746 na pobudo
jezuitov, a so bila dela po osmih letih prekinjena zaradi izgona Družbe Jezusove iz
območij, ki so bila pod špansko krono. Izgradnjo Marijine cerkve so nadaljevali šele
v 19. stoletju, zahvaljujoč podpori nekaterih premožnih mehiških družin. Leta 1864,
leto dni po ustanovitvi škofije v Leonu, je bilo svetišče izbrano za sedež prvega
škofa Joséja Maríe de Jesúsa Dieza de Sollana y Dávalosa. Temu je uspelo, da je cerkev
dobila zvonika in kupolo, nekaj let pozneje pa so naredili tudi šest kapel. Katedrala
je bila posvečena 16. marca 1866. Svetišče je dolgo 72 metrov, ima obliko latinskega
križa in danes velja za najpomembnejšo sakralno arhitekturo 19. stoletja v Mehiki.