Tretja postna pridiga p. Cantalamesse: Sv. Bazilij in nauk o Svetem Duhu

VATIKAN (petek, 23. marec 2012, RV) – Tretja postna pridiga, ki jo je dopoldne v vatikanski kapeli Odrešenikove Matere imel p. Raniero Cantalamessa, je bila posvečena cerkvenemu očetu sv. Baziliju in njegovemu nauku o Svetem Duhu. P. Cantalamessa je najprej povabil k molitvi za svetega očeta, ki je dopoldne začel svoje apostolsko potovanje v Mehiko in na Kubo.

Papeški pridigar je osvetlil nauk o Svetem Duhu in njegovi prisotnosti pri stvarjenju in odrešenju, v Cerkvi in osebnem življenju kristjana ter izpostavil aktualnost sv. Bazilija za današnji čas. Ta cerkveni učitelj, ki je živel v 4. stoletju, jasno poudarja vero v polno božanskost Svetega Duha, pri čemer govori o enakosti z Očetom in Sinom v čaščenju ter njegovi homogenosti in ne heterogenosti glede na Očeta in Sina. Svetemu Duhu želi pripisati naziv ''Bog'' in ''istovetnost''. Sicer pa se Bazilij bolj posveča polni božanskosti Svetega Duha kot pa pojmom, s katerimi izraziti vero vanj.

Začetek njegove razprave O Svetem Duhu je povezan z molitvijo Slava Očetu. Kot je dejal p. Cantalamessa, je Bazilij molitveni obrazec med bogoslužnjem včasih izgovoril v obliki »Slava Očetu, po Sinu, v Svetem Duhu«, drugič pa v obliki »Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu«. Druga oblika je jasneje izpostavljala enakost treh oseb, jih med seboj uskladila in ne podredila. V času burnih razprav o naravi Svetega Duha je prišlo tudi do oporekanja Baziliju in tako se je odločil napisati delo, v katerem zagovarja božansko naravo Svetega Duha.

Nauk sv. Bazilija je še posebej aktualen za današnji čas, je poudaril papeški pridigar in izpostavil, da je bil sposoben postaviti na svetlo delovanje Svetega Duha v vsakem trenutku zgodovine odrešenja in na vsakem področju življenja Cerkve. Bazilij začne z delom Svetega Duha pri stvarjenju. Sveti Duh omogoči prehod od kaosa v kozmos, iz njega naredi nekaj lepega, urejenega in čistega. Danes vemo, da stvariteljsko delovanje Boga ni omejeno le na začetek. Bog ni bil Stvarnik le enkrat, ampak je Stvarnik vedno, je zatrdil p. Cantalamessa. To pomeni, da je Sveti Duh tisti, ki neprestano omogoča prehod vesolja, Cerkve in vsake osebe iz kaosa v kozmos, torej iz nereda v red, iz zmešnjave v skladnost, iz iznakaženosti v lepoto, iz starosti v novost. Sveti Duh je tisti, ki vedno ustvarja in obnavlja obličje zemlje. Od stvarjenja sv. Bazilij preide na prikaz prisotnosti Svetega Duha v odrešenjskem delu. Tukaj se Bazilij posveti kontemplaciji Svetega Duha v Jezusovem življenju. Sveti Duh je na delu že pri prerokih in pri pripravi Odrešenikovega prihoda. Po njegovi moči se uresniči učlovečenje v Marijinem telesu. On je krizma, s katero je Jezus pri krstu postal Božji maziljenec. Vsako Jezusovo delo je bilo uresničeno s prisotnostjo Svetega Duha.

Sv. Bazilij nato od Jezusovega življenja preide na prikaz prisotnosti Svetega Duha v Cerkvi, še bolj pa se posveti delovanju Svetega Duha v osebnem življenju kristjana. Opiše delovanje Svetega Duha na poti očiščevanja duše od greha, pri njenem razsvetljevanju in pobožanstvenju, kar imenuje tudi ''zaupnost ali intimnost z Bogom''. Za osnovo vsega Bazilij ne postavi delovanje človeka, ampak delovanje Boga in imitacijo Kristusa. Zanj se vse začne s krstom, ki je novo rojstvo, je odločilen trenutek, ki ne pomeni konec, ampak začetek poti. Kot je še izpostavil p. Cantalamessa, je nauk sv. Bazilija o Svetem Duhu trajno veljaven in danes bolj kot kdaj koli prej aktualen in potreben, kar se vidi v njegovi konkretnosti in prileganju življenju Cerkve.

Audio: