Nadškof Fisichella: Cerkev mora biti pričevalka zveličanja

RIM (sreda, 21. marec 2012, RV) – Cerkev mora danes še bolj kot v preteklosti biti pričevalka zveličanja ter znati ustvarjati nova znamenja, ki bodo tudi v naših dneh prepričevala o evangeliju, v katerem je ukoreninjen smisel življenja. To je tudi eden od večjih izzivov Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, kot je zatrdil njegov predsednik nadškof Rino Fisichella na simpoziju o krščanski veri in pričevanju, ki je potekal na papeški univerzi Santa Croce v Rimu.

»Pričevanje predstavlja zadnjo besedo, ki jo izgovori kristjan, da bi dal verodostojnost svoji veri, zavedajoč se, da je enakovredna darovanju lastnega življenja za ljubezen,« je dejal nadškof Fisichella v svojem predavanju. Govori in dialektika besed namreč lahko pogosto premagata drugega, pričevanje pa ga bo lahko prepričalo. Govoreč o pričevanju je nadškof dejal, da pogosto dajemo največ poudarka vsebini, ne da bi upoštevali odgovornost tistega, ki sporoča. »Vrednost pričevanja se nahaja ravno v tej povezanosti, ki pričevanje dela različno od drugih oblik sporočanja.« Pojem pričevanje se v Svetem pismu uporablja na bogat in mnogovrsten način, predvsem v Janezovem evangeliju, kjer je Kristus popolni in zvesti pričevalec Očeta ter obenem tisti, ki pričuje, in tisti, o katerem se pričuje. Posebni pričevalci tega so po nadškofovih besedah apostoli, ki so živeli s Kristusom in bili poslani v svet kot pričevalci tega, kar je storil.

Nadškof Fisichella je med drugim dejal, da pričevalec ni kdor koli, ampak je naslovnik klica, ki ga usposobi za poslanstvo pričevanja. Pričevanje se ne razume kot trditev zase, ampak se uresničuje v tem, da se sprejema in presoja s strani drugih. Pomeni tudi veliko življenjsko zavzetost, saj je navsezadnje življenje tisto, ki pričuje. »Pričevanje ni človekova pobuda, ampak je zastonjski dar Boga, ki izbira, izbere in usposobi,« je dejal nadškof Fisichella. Izpostavil je tudi, da so pričevalci nenadomestljivi in nujno potrebni za novo evangelizacijo, saj je pričevanje življenjskega pomena za Cerkev in njeno poslanstvo v svetu. Oznanjevanje Kristusovega evangelija zahteva trdne pričevalce, ki so zmožni dati svoje življenje za služenje resnici, ki je lahko posredovana samo preko njih. Pričevanje obenem ustvarja odnos med osebami, je nadaljeval predsednik papeškega sveta. Ko pričevalec oznanja vsebino svoje vere, je v igri njegova verodostojnost. Tudi sam namreč mora biti zmožen spoznavati resnico in biti gotov v to, da je našel smisel svojega življenja. Ko je pričevalec tudi sam resnicoljuben, postane vreden vere in je zato verodostojen, je zatrdil nadškof. »Življenje novega evangelizatorja mora biti prosojno za sporočilo, ki ga prinaša s sabo. Nova evangelizacija potrebuje pričevalce, ki so sposobni izražati to, kako moč Svetega Duha tudi danes lahko spreminja srce, mu daje pogum in strast za življenje,« je še dejal nadškof Fisichella.

Audio: