Kardinal Santos Abril y Castelló: Najbolj živ ostaja spomin na Beograd
VATIKAN (ponedeljek, 19. marec 2012, RV) – Kardinal Santos Abril y Castelló
ima za sabo dolgo diplomatsko kariero. Začel jo je leta 1967 in kot predstavnik Svetega
sedeža deloval v mnogih državah Afrike, Azije in Južne Amerike. Kot apostolski nuncij
v Sloveniji je leta 2011 sklenil svojo diplomatsko pot in bil kmalu zatem imenovan
za nadduhovnika papeške bazilike Marije Snežne v Rimu. O svoji sedanji in nekdanji
službi je spregovoril v intervjuju za vatikanski časopis L'Osservatore Romano.
Med
trenutki, ki so mu ostali najbolj živo v spominu, kardinal Abril y Castelló izpostavlja
čas, ko je kot apostolski nuncij deloval v nekdanji Jugoslaviji. Službo je prevzel
februarja 1996 in se znašel sredi težke situacije, pri čemer spomni na vojno na Kosovu.
Doživel je tudi nočna bombardiranja Beograda s strani Nata. Kot se spominja, je bil
v Beogradu dekan diplomatskega zbora vedno odsoten, veleposlaniki pa so želeli izbrati
koordinatorja in predstavnika, ki bi branil diplomatsko poslanstvo. Tako so enoglasno
izvolili kardinala Abrila y Castellója. »Naloga ni bila lahka,« trdi kardinal,
»moral sem sprejemati ne ravno lahke odločitve in vladi predlagati radikalne spremembne.«
Spominja se, da je bilo v tem obdobju prepovedano zbiranje diplomatov. Sam se je temu
energično upl in dal vedeti, da se bo uveljavljanje diplomatske pravice do srečevanja
nadaljevalo. Bil je deležen ustrahovanja in groženj, a oblast je na koncu morala upoštevati
njihovo odločitev. Najbolj kritično je bilo, ko je bilo v Beogradu bombardirano kitajsko
veleposlaništvo. Takrat so se diplomati srečali in odločili, da na Nato pošljejo formalni
protest in zaprosijo zaščito diplomatskih misij. »Čeprav je šlo za težko obdobje
je bilo mogoče rešiti človeška življenja in rešiti številne stvari na diplomatski
ravni in v interesu Cerkve,« pravi kardinal Abril y Castelló.
Kardinal
pa je bil tudi učitelj španščine papeža Janeza Pavla II. V času njegove izvolitve,
leta 1978, je Abril y Castelló bil odgovoren za špansko govoreče področje na vatikanskem
Državnem tajništvu. Pri splošnih avdiencah ob sredah je bral sezname romarjev iz špansko
govorečih držav. Nekega dne po avdienci ga je Janez Pavel II. vprašal, koliko ljudi
na svetu govori španščino. Ko mu je odgovoril, da skoraj polovica Cerkve, je Janez
Pavel II. dejal: Torej papež ne more, da ne bi znal špansko. Kmalu zatem ga je prosil,
da ga uči španščino, kar je za kardinala bilo veliko presenečenje. »K njemu sem
hodil vsak dan, takoj ko je imel kaj časa, saj se je pripravljal na
potovanje v Mehiko in se hotel hitro naučiti jezika,« se spominja kardinal
Abril y Castelló in dodaja, da je to bila zanj zelo lepa izkušnja.
Španski
kardinal, rojen leta 1935 v Alfambri, v intervjuju spregovori tudi o svoji sedanji
službi nadduhovnika rimske bazilike Marije Snežne. Kot pravi, se dobro zaveda, kako
pomembno je to svetišče za čaščenje Marije. »Zato mislim vse svoje moči posvetiti
ohranjanju dobrega, ki je bilo tu do sedaj storjeno, in če bo mogoče, začeti kakšno
novo pobudo, ki bi lahko še bolj prispevala k pobožnosti vernikov do čaščenja
Marije,« pravi kardinal. Nakaže svojo namero, da bi bazilika postala tudi središče
papeževega nauka na vseh ravneh. »Njegov nauk se ne sme samo poslušati, ampak se
tudi širiti, poučevati, ponavljati na tak način, da se bodo verniki hranili
z njegovim bogastvom,« še zatrdi kardinal.