Papež med splošno avdienco o Mariji: Pri Materi Cerkve se učiti biti skupnost, ki moli

VATIKAN (sreda, 14. marec 2012, RV) – Benedikt XV. je med današnjo splošno avdienco začel nov sklop katehez, in sicer posvečenih molitvi prve Cerkve, o kateri je govora v Apostolskih delih in pismih sv. Pavla. V središče današnje kateheze je papež postavil Marijo, Božjo mater in Mater Cerkve, ki nas uči, kako nujno potrebna je molitev in povezanost z Jezusom, da bi lahko izstopili iz sebe in oznanjali evangelij. »Častiti Jezusovo Mater v Cerkvi pomeni pri njej se učiti biti skupnost, ki moli,« je zatrdil papež in dodal, da je to eden od temeljnih poudarkov v prvem opisu krščanske skupnosti v Apostolskih delih. Molitev je pogosto narekovana s strani težav in osebnih problemov, zaradi katerih se obrnemo na Gospoda, da bi prejeli luč, tolažbo in pomoč. »Marija nas vabi, da se odpremo za razsežnost molitve, da se obrnemo na Boga ne le v potrebi in ne le zase, ampak na enodušen, vztrajen in zvest način, ''kakor eno srce in ena duša''« (Apd 4,32), je dejal papež.

Tako v Apostolskih delih kot v Pavlovih pismih je ponavljajoča se tema ravno molitev, Jezusova in Marijina, molitev učencev, žena in krščanske skupnosti. Začetek Cerkve je umerjen predvsem z delovanjem Svetega Duha, ki apostole spreminja v pričevalce Vstalega vse do prelitja krvi, in z naglim širjenjem Božje besede proti Vzhodu in Zahodu. Učenci ravno v molitvi pričakujejo dar Svetega Duha, ki jim ga je obljubil vstali Kristus. V tem prizoru med vnebohodom in binkoštmi, evangelist Luka v Apostolskih delih (Apd 1,14) zadnjič omenja Marijo, Jezusovo mater. Mariji je posvetil tudi začetke svojega evangelija, ko opisuje angelovo oznanjenje ter Jezusovo rojstvo in otroštvo. »Z Marijo se začne Jezusovo zemeljsko življenje in z Marijo se začnejo tudi prvi koraki Cerkve; v obeh trenutkih je ozračje zaznamovano s poslušanjem Boga, s sprejetjem,« je izpostavil sveti oče. Marija je ves čas molče spremljala svojega Sina, vse do podnožja križa. Sedaj še naprej s tiho molitvijo spremlja pot Cerkve. Marija je med angelovim oznanjenjem pozorna na njegove besede in na božji načrt odgovori s svojo popolno razpoložljivostjo. Ravno zaradi notranje drže poslušanja je zmožna brati svojo zgodbo in v ponižnosti spoznati, da je Gospod tisti, ki deluje. Med obiskom Elizabete, Marija izbruhne v molitev hvalnice in slavljenja, praznovanja božje milosti, ki je napolnila njeno srce in življenje s tem, da je postala Gospodova Mati. V Magnifikatu Marija ne gleda le na to, kar je Bog storil v njej, ampak na to, kar je storil in še vedno dela v zgodovini. Marija je navzoča tudi pri molitvi v Jeruzalemu, v ''gornjih prostorih hiše, kjer so se običajno zadrževali'' Jezusovi učenci (Apd 1,13), v trenutku, ko volijo Judovega naslednika in preden bodo začeli oznanjati evangelij.

Stopnje Marijine poti, od Nazareta do Jeruzalema, preko križa, kjer jo Sin zaupa apostolu Janezu, so zaznamovane z ohranjanjanjem vztrajne zbranosti. Tako je lahko v tišini svojega srca premišljevala vsak dogodek (Lk 2,19-51) in razumela Božjo voljo ter jo v sebi zmogla sprejeti. »Prisotnost Božje Matere med dvanajsterimi po vnebohodu ni le preprosta zgodovinska omemba, ampak ima velik pomen, kajti Marija z njimi deli to, kar je najdragocenejše: živi spomin na Jezusa, ki v molitvi pomeni ohranjanje njegove prisotnosti,« je zatrdil papež.

Benedikt XVI. je spregovoril o še eni omembi Marije pri Luku, in sicer ko govori o soboti, dnevu tišine po Jezusovi smrti in pričakovanju njegovega vstajenja. Med vnebohodom Vstalega in prvimi krščanskimi binkoštmi, se apostoli in Cerkev zberejo z Marijo, da bi skupaj z njo čakali dar Svetega Duha, brez katerega ne morejo postati pričevalci. »Marija, ki je že prejela Svetega Duha, da je rodila učlovečeno Besedo, z vso Cerkvijo deli pričakovanje istega daru, da bi se v srcu vsakega vernika ''oblikoval Kristus''« (Gal 4,19). Če ni Cerkve brez binkošti, potem tudi ni binkošti brez Jezusove matere, kajti ona je na edinstven način živela to, kar Cerkev doživlja vsak dan pod delovanjem Svetega Duha,« so bile papeževe besede.

Sveti oče je ob koncu današnje kateheze še dejal, da gre človeško življenje skozi različna obdobja, pogosto težka in naporna, ki zahtevajo neobhodne izbire, odpovedi in žrtve. Jezusova mati je bila od Gospoda postavljena v odločilne trenutke zgodovine odrešenja in je vedno znala odgovoriti s popolno razpoložljivostjo, ki je sad globoke povezanosti z Bogom in je dozorela v vztrajni in zbrani molitvi. Med petkom Jezusovega trpljenja in nedeljo njegovega vstajenja je bil Mariji izročen ljubljeni učenec in z njim vsa skupnost učencev. Med vnebohodom in binkoštmi je Marija v molitvi zbrana s Cerkvijo in v Cerkvi (Apd 1,14). »Marija, Božja mati in Mati Cerkve, uresničuje to svoje materinstvo vse do konca zgodovine,« je dejal Benedikt XVI. in pozval, naj ji zaupamo vsak del svojega osebnega in cerkvenega življenja. Marija nas namreč uči, kako nujna je molitev, in nam kaže, kako samo s stalno in tesno povezanostjo z njenim Sinom lahko izstopimo iz samih sebe, da bi dosegli vse konce sveta in vsepovsod oznanjali Gospoda Jezusa, Odrešenika sveta.

Audio: